Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. julija 2007.

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 30. člena črta besedilo »za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike vrhovnega sodišča,«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike višjih sodišč,«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Personalni svet okrožnega sodišča je pristojen za posamezna opravila, če tako določa zakon.«.

Tretji odstavek 31. člena se črta.

Peti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri višjem sodišču sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika višjega sodišča, določi posebna sodniška mesta za okrajne in okrožne sodnike, ki bodo na okrajnih in okrožnih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku (okrajni in okrožni sodniki na višjem sodišču).«.

V tretjem odstavku 40. člena se črta pika in doda besedilo »in za okrajne in okrožne sodnike iz petega odstavka 38. člena tega zakona«.
Doda se četrti odstavek, ki se glasi:
»Okrožni sodniki iz petega odstavka 38. člena tega zakona lahko sodelujejo pri delu višjega sodišča tudi kot sodnik – član senata, kadar višje sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, če sta preostala člana senata višja sodnika.«.

Za 74.a členom se doda 74.b člen, ki se glasi:

V Republiki Sloveniji se za dan pravosodja določi 4. november.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko javnim uslužbencem sodišč, državnih tožilstev, državnega pravobranilstva in ministrstva, pristojnega za pravosodje, predsednik Vrhovnega sodišča pa sodnikom in drugim funkcionarjem sodišč, praviloma na dan pravosodja podeljuje priznanja za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil.
Za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma Vrhovno sodišče obdeluje naslednje osebne podatke: osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, funkcijo, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja. Zaradi zagotavljanja obveščanja javnosti, izrekanja javnih priznanj funkcionarjem ali javnim uslužbencem oziroma sodnikom, preglednega delovanja in spoštovanja ugleda sodne oblasti, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in ministrstva, pristojnega za pravosodje, so osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, funkcija, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja javni.
Vrste priznanj, pogoji in postopek podeljevanja priznanj ter oblika podelitve priznanja se uredijo v pravilniku, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje.«.

Za 75.a členom se doda 75.b člen, ki se glasi:

Če Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaradi povečanja učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov sprejme ustrezen program oziroma projekt državnega pomena, za izvedbo katerega se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo ustrezna sredstva, sodnikom, ki sodelujejo pri takem programu oziroma projektu, pripada plačilo za povečan obseg dela v obsegu in pod pogoji skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.«.

Z dnem uveljavitve tega zakona se posebna sodniška mesta, določena za medokrajne in medokrožne sodnike, štejejo za sodniška mesta po prvem odstavku 38. člena zakona.

Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Ne glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) o krajevni pristojnosti je do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in se nanašajo na krajevno pristojnost v izvršbi na podlagi verodostojne listine, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.