Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06 – odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 2211 Vrh pri Površju – Cerkev sv. Neže.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev leži na izpostavljeni legi nad dolino potoka Račna. Baročna arhitektura sestavljena s pravokotne, banjasto obokane ladje in banjasto obokanega tristrano zaključenega prezbiterija. Zvonik kvadratne tlorisne zasnove, ki se nadaljuje v osmerokotnik je bil prizidan ob zahodno fasado leta 1809. Glavni oltar sv. Marjete je datiran z letnico 1758. Severni stranski oltar sv. Barbare in južni stranski oltar sv. Florijana sta iz konca 17. stoletja (slednji datiran z letnico 1680).

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Raka, na parcelah št. 184.S in 2602. Vplivno območje spomenika obsega nepozidana pobočja severno, zahodno, vzhodno in južno od cerkve. Krajinski vzorec sestavljajo njive in travniki razvrščeni po plastnicah. Vsak neprimeren poseg bi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Cerkev in del vplivnega območja ležita v enoti EŠD 16540 Vrh pri Površju – Arheološko najdišče Cicelj. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007:

+------+----------+----------------------------+------+--------+
|Zap.  |Št.       |Lastnik                     |ZKV   |k. o.   |
|št.   |parcele   |                            |      |        |
+------+----------+----------------------------+------+--------+
|1     |184.S     |Rimokatoliška župnija Raka, |413   |Raka    |
|      |          |Raka 1, Raka                |      |        |
+------+----------+----------------------------+------+--------+
|2     |2602      |Rimokatoliška župnija Raka, |1669  |Raka    |
|      |          |Raka 1, Raka                |      |        |
+------+----------+----------------------------+------+--------+

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
– Prepovedano je spreminjati višinske gabarite objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.