Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06 – odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 2906 Brestanica – Cerkev sv. Petra in Pavla.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Stara župnijska cerkev sv. Petra, ki se v virih posredno prvič omenja leta 1213, je v sedanji obliki plod večstoletne rasti. Romansko jedro stavbe predstavlja kvadratna ladja, predelana koncu 15. oziroma začetku 16. stoletja, ko ji je bil dozidan tristrano zaključen prezbiterij. Sočasna prezbiteriju je gotska kapela prizidana ob njegovi južni steni. Kapeli sledeča zakristija in zvonik sta iz 17. stoletja. V 18. stoletju sta bili pozidani stranski kapeli, severna Frančiškova in južna Roženvenska. Kot zadnja je bila koncu 19. stoletja k severni steni prezbiterija prizidana nova zakristija. Poleg vzidanih nagrobnikov iz 16. stoletja, obeh oltarjev, glavnega iz druge polovice 17. stoletja in severnega stranskega iz 18. stoletja ter prižnice iz prve polovice 18. stoletja, je omembe vreden zlasti baročni štuk in poslikava Frančiškove kapele iz leta 1739.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Brestanica, na parceli št. *159. Vplivno območje spomenika predstavljajo vstopna ploščad s kamnitim opornom zidom s stopniščem, drevored ob glavni dostopni cesti in nepozidano pobočje pod njim ter pokopališče (parc. št. 582/1-del, 598, 488/2, 490 in *156, k. o. Brestanica). Meji sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007:

+--------+----------+----------------------+------+------------+
|Zap.    |Št.       |Lastnik               |ZKV   |k. o.       |
|št.     |parcele   |                      |      |            |
+--------+----------+----------------------+------+------------+
|1       |159       |Župnija Brestanica,   |557   |Brestanica  |
|        |          |Cesta prvih borcev 8a,|      |            |
|        |          |Brestanica            |      |            |
+--------+----------+----------------------+------+------------+

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin, razen v smislu rekonstrukcije izvirne podobe.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje nepozidanega odprtega prostora;
– ohranjanje pokopališkega zidu z nagrobniki;
– redno vdrževanje drevoreda po metodah sodobne arboristike;
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.