Na podlagi 23., 31., 77. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2 in 8/03), 4. točke 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 86. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98), je Občinski svet Občine Škofja Loka na 8. redni dne 12. 7. 2007 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 105/03, 103/04 in 17/06) za predvideno zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, odvajanje odpadne in meteorne vode, izgradnje plinovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave sprejme občinski lokacijski načrt (v nadaljevanju: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-8, marca 2007, na podlagi idejne zasnove, ki ga je izdelal Vodnogospodarski Biro d.d., Maribor, pod številko projekta 2667/04, oktobra 2004.

Lokacijski načrt določa mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

(1) Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka,
– opis prostorskih pogojev za izvedbo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje,
– opis rešitve izgradnje infrastrukturnih objektov ter njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave,
– opis infrastrukturnih objektov in naprav, potrebnih za delovanje, s prestavitvami in prilagoditvami obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– opis potrebnih zemljiških služnosti za izvedbo posega,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opis vrisa ureditvenega območja načrtovanih infrastrukturnih objektov na kopiji katastrskega načrta,
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu,
– elemente za zakoličbo,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etapnost izvajanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za načrtovanje lokacijskega načrta;
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k lokacijskemu načrtu.
(3) Grafični del vsebuje:
– prikaz iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja LN, M 1:5000;
– idejne rešitve komunalnih in energetskih ureditev, M 1:500;
– prikaz ureditvenega območja lokacijskega načrta na kopiji katastrskega načrta, M 1:1000;
– tehnične elemente za zakoličbo na kopiji katastrskega načrta, M 1:1000.

(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Škofja Loka).
(2) Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta se nahajajo naslednje parcele oziroma deli parcel:
k.o. Škofja Loka (2035):
706/4, 1062/2, 688/3, 688/2, 679, 678, 675, 673, 660/7, 660/1, 1067/4, 658/1, 1059/1, 670/2, 660/2, 658/4, 1060/4, 501/136, 731/5, 501/131, 667/2, 731/2, 501/59, 501/61, 537, 732/2, 732/3, 732/12, 727/6, 683/5, 732/5, 732/6, 732/7, 732/8, 684/5, 683/9, 683/8, 684/13, 684/15, 684/8, *328, 667/1, 667/3, 667/4, 732/1, 684/1, 683/3, 660/6, 670/3, 727/1, 1060/2, 727/12.
(3) Načrtovana infrastruktura in objekti v naselju Vincarje tangirajo naslednja zemljišča:
– vodovod
k.o. Škofja Loka (2035):
688/2, 1062/2, 679, 678, 675, 673, 1059/1, 1060/4, 727/6, 667/1, 683/9, 683/5, 684/5, 732/12, 732/3, 732/5, 732/6, 732/7, 732/2, 732/1, 731/2, 501/136, 501/59, 1060/2, 501/61, 537, 660/6, 727/1, 1062/2, 670/2.
– kanalizacija za odvod sanitarnih odpadnih vod
k.o. Škofja Loka (2035):
706/4, 1062/2, 688/3, 679, 678, 675, 660/7, 660/1, 1059/1, 667/2, 667/1, 667/3, 667/4, 658/1, 1060/4, 727/6, 683/5, 683/9, 684/5, 683/8, 684/15, 684/8, 683/3, *328, 732/5, 732/6, 732/7, 673, 660/2, 727/12, 732/3, 732/12.
– kanalizacija za odvod padavinskih odpadnih vod
k.o. Škofja Loka (2035):
1062/2, 1059/1, 658/1, 658/4, 1060/4, 727/6, 683/5, 732/3, 732/12, 732/5, 732/6, 732/7, 667/2, 667/1, 667/3, 667/4, 683/3, 727/12, 679, 501/131, 731/5.
– plinovod
k.o. Škofja Loka (2035):
706/4, 1062/2, 688/3, 679, 678, 675, 660/7, 660/1, 683/3, 684/8, 684/15, 684/5, 683/9, 683/5, 732/5, 732/7, 732/6, 727/6, 1059/1, 667/2, 667/1, 667/3, 667/4, 1060/4, 731/2, 501/136, 732/2, 732/1, 658/1, 660/6.
– javna razsvetljava
k.o. Škofja Loka (2035):
706/4, 1062/2, *328, 683/3, 1059/1, 667/2, 1060/4, 727/6, 683/5, 732/5, 732/6, 732/7, 732/8, 679.

(1) S tem lokacijskim načrtom se ureja izgradnja sekundarnega javnega vodovodnega omrežja, sekundarne kanalizacije v ločenem sistemu, distribucijskega plinovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave. Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih infrastrukturnih objektov.
(2) Vodovodno omrežje
Novo vodovodno omrežje bo zagotavljalo kvalitetno in redno oskrbo vseh porabnikov ter ustrezen pritisk in požarno varnost v naselju. Novo vodovodno omrežje bo na delih, kjer je staro dotrajano, potekalo vzporedno z obstoječim, možne so manjše lokalne spremembe, tako da se lokacije hišnih priključkov praviloma ne bodo spreminjale. Projektirano vodovodno omrežje se priključi na obstoječe vodovodno omrežje. Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bo obstoječi vodovod nemoteno obratoval do izgradnje novega vodovoda. Obstoječi vodovod se nato opusti.
Vodovodni cevovod, ki bo potekal v komunikacijah, je predviden iz cevi LTŽ DUKTIL–VRS DN 100 mm. Cevovod, ki bo potekal izven komunikacij, je predviden iz cevi PE-80 DN 110/12,5 bar in PE 80 cevi fi 50 mm/12,5 bar.
Za požarne namene je potrebno na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante, razen na makadamski poti na Grad (zemljišče parc. št. 1060/2) in na grajskem dvorišču, kjer se predvidi podzemne hidrante. Na makadamski poti na Grad morajo podzemni hidranti biti locirani v poti.
V ureditvenem območju vodovoda se ne sme graditi objektov in saditi visokega drevja.
(3) Kanalizacijsko omrežje
Projekt kanalizacijskega omrežje v naselju Vincarje rešuje odvod sanitarnih odpadnih vod in meteornih odpadnih vod z ločenim sistemom.
Uporabniki fekalne kanalizacije se na zgrajeno kanalsko omrežje lahko priklopijo šele po priključitvi kanalizacijskega omrežja na obstoječo fekalno kanalizacijo.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se hišni priključki na kanalizacijsko omrežje priključijo direktno in ne preko greznic. Greznice se opustijo (zasujejo).
Kanalizacija za odvod sanitarnih odpadnih vod je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 200 mm.
Kanalizacija za odvod meteornih odpadnih vod je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 300 mm.
Na kanalizaciji za odvod sanitarnih odpadnih vod ob priključku na obstoječo kanalizacijo pri objektu UNITECH LTH-OL, je predvideno manjše črpališče. Do črpališča se uredi električni priključek iz bližnjega okoliškega objekta.
(4) Plinovodno omrežje
V naselju Vincarje se bo uporabljal zemeljski plin za ogrevanje stanovanjskih objektov in pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Za pripravo tople sanitarne vode in kuhanje se morajo na distribucijsko plinovodno omrežje priključiti vsi novi objekti in prizidki k obstoječim objektom s samostojnimi kurilnicami. Na distribucijsko plinovodno omrežje se morajo priključiti tudi obstoječi objekti v katerih se menjajo dotrajana kurišča na trda goriva oziroma plinsko olje.
Plinovodno omrežje bo v celoti izvedeno v polietilenski izvedbi PE, serije 100, ki zagotavlja dolgotrajno in zanesljivo obratovanje. Tlak v omrežju bo 100 mbar.
Načrtovano plinovodno omrežje se na dveh mestih priključi na obstoječ plinovod PE 225 S5, zahodno od tovarne UNITECH LTH-OL.
Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju mora biti sprojektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(5) Elektroenergetsko omrežje
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda in kjer bo to možno, istočasno zgradilo 4-cevno elektrokabelsko kanalizacijo.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
Ob gradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda istočasno izvajala tudi gradnja 2-cevne kabelske kanalizacije za potrebe uvlečenja telekomunikacijskih kablov upravljavca omrežja. Obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo se na mestih, ker bo tangirana z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih objektov ustrezno zaščiti ali prestavi.
(7) Javna razsvetljava
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov je treba ob lokalnih cestah zgraditi tudi omrežje javne razsvetljave. Omrežje javne razsvetljave se naveže na obstoječe elektroenergetsko omrežje v naselju Vincarje.

Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav upravljavcev oziroma lastnikov podjetij, ki niso izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb, je v zemljišču lastnika javne ceste oziroma javne površine možna po predhodnem soglasju lastnika javne ceste oziroma javne površine in s predhodno sklenitvijo služnostne pogodbe.

Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami lokacijskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja. S tem lokacijskim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovane infrastrukture.

(1) Širina koridorja je 1 m na vsako stran vodovoda, plinovoda in javne razsvetljave in 2 metra na vsako stran kanalizacije. V koridorju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Zaradi varstva infrastrukturnih objektov pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek infrastrukturnih objektov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca infrastrukturnega objekta.
(2) Po izvedenih gradbenih delih je treba površine povrniti v stanje pred posegom.

(1) Za potrebe gradnje in delovanje infrastrukturnih objektov ni treba izvesti novih prometnih povezav. Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(2) Trase transportnih poti in lokacije morajo biti locirane tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Za izvajanje del v lokalni javni cesti je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi gradnje infrastrukturnih ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(4) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom.

(1) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi je treba vsa križanja in vzporedne poteke načrtovanih infrastrukturnih objektov z obstoječimi komunalnimi in energetskimi vodi obdelati in podati ustrezne tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je potrebno posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se mora to izvesti v skladu s soglasjem posameznih upravljavcev objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(3) Vodovod
Vse obstoječe vodovode, ki se nahajajo na območju predvidene gradnje, je treba pred gradnjo ustrezno zaščititi. Zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s pitno in požarno vodo potekati nemoteno, dovoljene so občasne prekinitve dobave vode zaradi izvajanja gradnje in potrebnih prevezav. Izvajalec gradbenih del in izvajalec gospodarske javne službe o motnjah v preskrbi s pitno vodo obveščata porabnike na krajevno običajen način.
(4) Kanalizacija
Načrtovana infrastruktura se naveže na obstoječo kanalizacijo pri tovarni UNITECH LTH-OL.
(5) Plinovodi
Načrtovana infrastruktura tangira obstoječe plinovodno omrežje pri tovarni UNITECH LTH-OL.
Pred kakršnim koli posegom na plinovodu je potrebno označiti traso plinovoda ob prisotnosti nadzora upravljavca plinovoda.
(6) Elektroenergetski vodi
Načrtovana infrastruktura ne tangira obstoječega zemeljskega elektroenergetskega omrežja.
Obstoječe stebre nizkonapetostnih vodov je treba pred gradnjo po potrebi ustrezno zaščititi.
(7) Telekomunikacijski vodi
Načrtovana infrastruktura tangira obstoječe zemeljske telekomunikacijske naprave na območju načrtovane gradnje. Pred pričetkom gradbenih del je obvezno potrebno zakoličiti in ustrezno zaščititi oziroma prestaviti obstoječe zemeljske telekomunikacijske naprave v skladu z navodili predstavnika upravljavca telekomunikacijskega omrežja.

Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav.

Za varovanje gozdnega roba je treba upoštevati naslednje pogoje:
– v neposredni bližini posegov je treba v največji možni meri ohraniti naravno obliko gozdnega roba;
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti;
– sečnje v gozda morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove, na podlagi detajlnega načrta;
– sečnje v koridorjih komunalne infrastrukture je treba izvesti selektivno;
– kjer bo prizadet gozdni rob, mora biti ustrezno saniran;
– uporabljati je treba avtohtone vrste, v ustrezni sestavi;
– ohraniti oziroma omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej.

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanega območja, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za načrtovanje občinskega lokacijskega načrta za izgradnjo infrastrukturnih naprav v naselju Vincarje« (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.
(2) Na območju naselja Vincarje, ki ga obravnava občinski lokacijski načrt, se nahajata zavarovano območje in območje pričakovanih naravnih vrednot:
– zavarovano območje Grajski park z lipovim drevoredom, ki ima status spomenika oblikovane narave;
– območje pričakovanih geomorfoloških podzemnih vrednot – jam.
(3) Za varovanje naravnih vrednot, flore, favne in krajinskih značilnosti območja je treba upoštevati naslednje pogoje:
– trasa vodovoda naj bo za višino posameznega drevesa oddaljena od debel v lipovem drevoredu;
– Vsak, ki med gradnjo objektov odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor (22. člen ZVPJ);
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi;
– prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala v naravno okolje;
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čimprej vzpostaviti prvotno stanje;
– za zasaditev naj se uporablja avtohtona vegetacija;
– po položitvi plinovoda je v širini 1,5 m od osi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,0 m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m.

(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. Investitorji so dolžni omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(2) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu ter prepreči odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine.

Za varovanje tal je treba upoštevati naslednje pogoje:
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna;
– vse gradbene površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala dela, se opredeli pred začetkom gradbenih del;
– izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča;
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi;
– pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstojajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja nevarnih snovi, obvezen je tudi odvoz kontaminirane zemljine na ustrezno deponijo;
– material za zasipanje jarka, v katerega bodo položene cevi, mora biti inerten;
– posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi;
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba določiti način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina;
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna;
– s transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine;
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne presega 1,20 m. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi.

(1) Predvidena ureditev infrastrukturnih objektov in naprav neposredno tangira vodotok Vincarški potok in njegov neimenovan pritok, posredno pa vodotok Selška Sora. Površine vzdolž vodotokov so poplavne površine. Območje ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(2) Zaradi gradnje vodovoda ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(3) Del trase poteka po poplavno ogroženem območju. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh. Za zagotavljanje varstva vodnega režima morajo biti vsi jaški do kote najmanj 0.5 m nad koto pričakovane stoletne vode izvedeni vodotesno.
(4) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast;
– v prečkanje s strugo vodotoka naj bo izvedeno tako, da je teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom struge, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti obbetoniran profil. Na urejenih odsekih vodotokov je lahko prečkanje izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi);
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod;
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe;
– v času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov;
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod;
– dela je po možnosti izvajati v sušnem obdobju, ko v strugi vodotoka ni vode tako, da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod potokom. Po končani gradnji je treba strugo in brežine vodotoka vzpostaviti v prvotno stanje.

Za ohranjanje kvalitete zraka je treba upoštevati naslednje pogoje:
– prašenje v času gradnje je potrebno omiliti z vlaženjem površin in omejitvijo hitrosti transportnih vozil skozi naselja;
– izvajalci del morajo upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav.

V času gradnje je potrebno upoštevati naslednja priporočila za ravnanje z odpadki:
– z odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/03);
– eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati s strani MOPE pooblaščenemu podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki;
– s projektom je potrebno predvideti količine odpadnega in izkopanega materiala in določiti prostor za deponiranje ter ravnanje z njim;
– odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazite ali erodiranja ni dovoljeno;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.

(1) V izogiba prekomerne obremenitve okolja s hrupom je potrebno upoštevati:
– gradbena dela naj se v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju izvajajo od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan;
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev (Pravilnik o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02)).
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom na manj kot 30 m je potrebno za zmanjšanje hrupa upoštevati še naslednje organizacijske ukrepe:
– upošteva se naj ustrezna ekspozicija hrupa in omeji čas obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo možno mejo;
– delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, čimmanj vzvratnih voženj;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.

(1) Načrtovana gradnja komunalne infrastrukture v naselju Vincarje posega v naslednja območja kulturne dediščine:
– trasa načrtovanega vodovoda po prečkanju dostopne ceste (parc. št. 1060/4, k.o. Škofja Loka) preide na varovano enoto kulturne dediščine Škofja Loka – Kulturna krajina Krancelj (EŠD 16671),
– v varovanem območju je del trase plinovoda (par. št. 731/2 in 501/136, k.o. Škofja Loka).
(2) Po končanih delih mora biti trasa sanirana v smislu vzpostavitve prvotnega stanja.
(3) Trasa vodovoda mora po prehodu na obstoječo makadamsko pot par. št. 1060/2, k.o. Škofja Loka le tej v celoti slediti tako, da ne bo posegala v območje kulturnega spomenika Škofja Loka – Grad (EŠD 739).
(4) Na območju obstoječe makadamsko pot par. št. 1060/2, ki se na območju kulturne dediščine ni dovoljeno deponirati izkopanega materiala izven poti ampak ga je treba sprotno odvažati na začasno deponijo, ki se nahaja izven območja kulturne dediščine.
(5) Na koncu poti s par. št. 1060/2 se vodovod spelje pod grajskim zidom ter se ga priključiti na hidrant, ki mora biti v jašku v zemlji. Izogniti se je treba dvovrstnemu lipovemu drevoredu v grajskem parku.
(6) Trasa vodovoda se izogne enoti Škofja Loka – Arheološko najdišče Škofja Loka (EŠD 738), kjer mora biti izvajan arheološki nadzor. Le-ta v primeru, da so v izkopih najdeni arheološki predmeti oziroma predmeti arheološke vrednosti, predvideva ustavitev del in nato izvedene zaščitne arheološke raziskave po določilih 59. in 60. člena ZVKD.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovoda je treba upoštevati požarnovarstvene ukrepe. Na odsekih vodovoda na poselitvenem območju je treba predvideti hidrante v medsebojni razdalji največ 80 m.

Etapnost sledi tehničnim zahtevam gradnje kanalizacije. Na posameznem odseku se najprej zgradi kanalizacija, nato pa ostala infrastruktura ob kanalizaciji.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja zemljišč za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom marec 2007, številka projekta 6073-8 in je priloga temu OLN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne infrastrukture so 1.296.909,18 EUR, od tega se iz virov Občine Škofja Loka zagotovi 545.150,28 EUR za obnovo vodovodnega omrežja in gradnjo kanalizacije za odpadno padavinsko vodo. Ostali stroški bremenijo zavezance za plačilo komunalnega prispevka na obračunskem območju,
– obračunsko območje investicije v gradnjo komunalne infrastrukture je enako območju urejanja VIN-SE 01, izvzete so zemljiške parcele št. *361, 533/6, 662/1, 662/2, 662/5, 662/6, 662/7, 663/1, 663/2, 1059/1, vse v k.o. Škofja Loka,
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine (Dti) je 0,5:0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni,
– skupni obračunski stroški so 751.758,90 EUR,
– vsi stroški so v EUR brez DDV na dan 1. 1. 2007 in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje,
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna).
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– strošek opremljanja kvadratnega metra gradbene parcele (Cpi') je 14,94 EUR,
– strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine (Cti') je 44,42 EUR,
– komunalni prispevek se izračuna po formuli KPi = (Aparcela * Cpi' * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti' * Dti).

(1) Monitoring kakovosti pitne vode je potrebno pogosteje izvajati v času gradnje in obratovanja, če se v času gradnje zgodijo nezgode.
(2) V primeru, da v času gradnje pride do izliva nevarnih snovi v potok, je potrebno v sodelovanju s strokovnjaki predpisati in izvajati imisijski monitoring.
(3) V času gradnje je potrebno vizualno spremljati kalnost potoka na območju načrtovane gradnje.
(4) V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naseljih, ki ležijo neposredno ob gradbišču in v primeru prekoračitve predpisane ravni hrupa predvideti dodatne protihrupne ukrepe.

Za potrebe gradbišč je treba v največji možni meri uporabljati že obstoječe komunikacije in ustvarjati čim manj začasnih novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji vodovoda pa po potrebi obnoviti;
– objekte in infrastrukturne vode obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji objekta zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroj izvajati v suhem vremenu;
– ravnanje z rodovitnim delom prsti izvajati po določilih v projektni dokumentaciji;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja vodovoda;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor načrtovane komunalne infrastrukture v naselju Vincarje mora poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, katerih v skladu z veljavno zakonodajo ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih morajo investitor in izvajalci tudi:
– reševati pravico graditi na določenem zemljišču v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav, o potrebnih prekinitvah v oskrbi zaradi predvidenih gradbenih del pa predhodno na krajevno običajen način obveščati uporabnike;
– skladno s podanimi pogoji upravljavcev kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbo tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb infrastrukture, ki bi nastale zaradi izvedbe LN;
– cestno prometna ureditev na občinskih cestah na območju posega se uredi skladno s pogoji, ki jih Občina Škofja Loka v soglasju predpiše izvajalcu gradbenih del. V času izvajanja gradbenih del so dovoljene delne zapore občinskih cest in občasne krajše popolne zapore. Izvajalec gradbenih del mora stalno omogočati intervencijske in nujne oskrbne poti.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom.
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) Za zavarovanje urejanja prostora v območju lokacijskega načrta se sprejmejo začasni ukrepi.
(2) Začasni ukrepi se sprejmejo za celotno ureditveno območje lokacijskega načrta, navedenega v 4. členu tega odloka.
(3) Vrste začasnih ukrepov so naslednje: prepovedano je urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradnje, ki še niso dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem.
(4) Veljavnost začasnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena je do dokončanja gradnje posamezne faze objekta, vendar ne več kot skupno štiri leta.

Nadzor izvajanja tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v delu in za območje, ki ga določa ta lokacijski načrt šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka, za območje Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99, 68/99, 115/00, 28/01, 43/03 in 17/06).

Lokacijski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.