Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06 – odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 318 Leskovec pri Krškem – Cerkev Žalostne Matere Božje.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev na izpostavljeni lokaciji severnovzhodnega dela naselja Leskovec. Zgodnjerenesančna cerkev nastala v drugi četrtini 16. stoletja na prostoru starejše predhodnice, katere ostanek je morda od ostale arhitekture starejši zvonik. Cerkev je pravokotno zasnovan dvoranski prostor s tremi enako visokimi in širokimi ladjami, kjer se s klasičnimi osmerokotnimi slopi in križnorebrastim obokom uveljavi nov renesančni prostorski izraz. Pravokoten, ravno zaključen in banjasto obokan prezbiterij je bil ladji dodan v baročni dobi. Med cerkveno opremo izstopata zlasti renesančna kamnita prižnica in glavni oltar, eden najlepših na Slovenskem, delo ljubljanskega rezbarja Avguština Ferfille iz 70. let 17. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Leskovec, na parceli št. 70.S. Vplivno območje spomenika je območje varovane naselbinske dediščine EŠD 17322 Leskovec pri Krškem – Mestno jedro, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Spomenik in vzhodni del vplivnega območja ležita v enoti EŠD 16521 Leskovec pri Krškem – Arheološko najdišče. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007:

+----------+-------------+-------------------+-------+---------+
|Zap. št.  |Št. parcele  |Lastnik            |ZKV    |k. o.    |
+----------+-------------+-------------------+-------+---------+
|1         |70.S         |Rimokatoliško      |57     |Leskovec |
|          |             |župnijstvo,        |       |         |
|          |             |Grebenčeva 1,      |       |         |
|          |             |Leskovec           |       |         |
+----------+-------------+-------------------+-------+---------+

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem zavoda,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem zavoda,
– prepoved spreminjanja urbanistične zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.