Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07), 23. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 7. seji dne 12. 7. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za Šmihelsko (Ljubensko) cesto v Novem mestu, ki je bil sprejet z odlokom o lokacijskem načrtu za Šmihelsko (Ljubensko) cesto v Novem mestu – rekonstrukcija oziroma novogradnja regionalne ceste R3-664, odsek 2501 od km 21,760 do km 22,250 (Uradni list RS, št. 22/02 in 36/03).
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta (v nadaljevanju: lokacijski načrt) je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 02/06-LN v juniju 2007.
Lokacijski načrt vsebuje:

–    besedilo lokacijskega načrta in
–    kartografski del z naslednjimi
     grafičnimi načrti:
–    Načrt namenske rabe prostora
     1.1      Načrt podrobnejše namenske         M 1 : 2000
              rabe prostora
–    Načrt ureditvenega območja z načrtom
     parcelacije
     2.1      Načrt parcel                       M 1 : 1000
     2.2.     Meja območja urejanja na            M 1 : 500
              digitalnem katastrskem
              načrtu
     2.3      Načrt gradbenih parcel s            M 1 : 500
              tehničnimi elementi
–    Načrt umestitve načrtovane ureditve v
     prostor
     3.1      Pregledna situacija                M 1 : 2000
     3.2.1    Ureditvena situacija iz             M 1 : 500
              sprejetega LN
     3.2.2    Ureditvena situacija –              M 1 : 500
              sprememba
     3.2.3    Rušitvena situacija                M 1 : 1000
     3.3      Situacija z obstoječimi             M 1 : 500
              objekti ter infrastr. Vodi
              in napravami
     3.4.1.1  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste od
              P1–P6
     3.4.1.2  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste od
              P7–P13
     3.4.1.3  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste od
              P14–P25
     3.4.1.4  Karakteristična prečna              M 1 : 100
              prereza: krak za Metliko,
              Železniška postaja–stara
              Šmihelska cesta
     3.4.1.5  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste s
              projektiranimi komunalnimi
              vodi od P1–P6
     3.4.1.6  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste s
              projektiranimi komunalnimi
              vodi od P14–P25
     3.4.1.7  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste s
              postavitvijo prometne
              signalizacije
     3.4.2.1  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske c. pred
              krožnim križiščem
     3.4.2.2  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez Šmihelske ceste za
              krožnim križiščem
     3.4.2.3  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez krožnega križišča
     3.4.2.4  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez kraka na staro
              Šmihelsko cesto
     3.4.2.5  Karakteristični prečni              M 1 : 100
              prerez povezave kraka do
              Zdravstvenega doma
     3.4.3    Prečni prerez Kandijske             M 1 : 100
              ceste v P2 in P4
     3.4.4    Vzdolžni profil Šmihelske      M 1 : 1000/100
              (Ljubenske) ceste
     3.4.5    Vzdolžni profil Kandijske      M 1 : 1000/100
              ceste
     3.5      Prometna situacija                  M 1 : 500
     3.6      Zasnova projektnih rešitev          M 1 : 500
              komunalne in energetske
              infrastrukture
     3.7      Rešitve in ukrepi varstva           M 1 : 500
              okolja
     3.8      Rešitve in ukrepi za obrambo        M 1 : 500
              ter varstvo pred naravnimi
              in drugimi nesrečami

Priloge k lokacijskemu načrtu so:
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
– Seznam strokovnih podlag
– Smernice nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede upoštevanja
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta
– Ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
– Seznam tangiranih zemljišč s podatki o lastniku in zemljišču
– Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.

Besedilo 2. člena, v poglavju I. SPLOŠNE DOLOČBE, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Ureditveno območje lokacijskega načrta je velikosti 2,56 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč v katastrskih občinah Kandija in Šmihel pri Novem mestu z naslednjimi parc. št.: 1029/3, 1289/1 cesta, 1354/6 železnica, 1449 cesta, 1444, 1445, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu ter 635, 636, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643 cesta, 644, 645, 646, 647, 658, 660, 661, 664 cesta, 667, 668, 669 cesta, 671, 672, 674, 675, 676, 677, 678, 680, 682, 693 pot, 696, 697, 698, 732 pot, 759, 627/3, 631/1, 631/2, 631/3, 634/1, 650/1, 651/1, 657/1, 663/1, 663/2, 666/1, 666/2, 666/3, 670/1, 683/1, 700/1 in 700/2, vse k.o. Kandija.«

Besedilo 3. člena, v poglavju II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Lokacijski načrt obravnava rekonstrukcijo oziroma novogradnjo regionalne ceste R3-664, odsek 2501 od km 21,760 do km 22,250 /v nadaljevanju: Šmihelska (Ljubenska) cesta/ v dolžini 490 m in rekonstrukcijo regionalne ceste R2-419, odsek 1203 Soteska–Novo mesto /v nadaljevanju: Kandijska cesta/, od km 12,964 do km 13,084, v dolžini 120 m.
Rekonstrukcija Šmihelske (Ljubenske) ceste se prične pred priključkom Ulice Mirana Jarca, v km 21,760 in poteka vzporedno z železniško progo, po trasi sedanje Šmihelske ceste, do km 21,880. Na tem delu se korigirajo horizontalni in vertikalni elementi in izvedejo razširitve do potrebne širine načrtovanega prečnega profila. Od km 21,880 do izteka v križišče s Topliško in Kandijsko cesto, v km 22,250, se cesta izvede kot novogradnja. Vertikalna zaokrožitev se oblikuje pri železniški postaji v km 22,020, niveleta pa se v 4% vzdolžnem naklonu enakomerno spušča do križišča pri mostu. Cesta v tem delu poteka v useku.
Rekonstrukcija Kandijske ceste je s tem lokacijskim načrtom obravnavana v dolžini 120 m; prične se pred križiščem z regionalno cesto R3-664/2501, v km 12,964 in poteka do km 13,084, v nadaljevanju pa je predmet obravnave v sklopu ureditvenega načrta Zdravstveni kompleks Novo mesto.«

Za 3. členom se doda nov, 3.a člen, ki se glasi:
»Tehnični elementi ceste
Vertikalni in horizontalni elementi cest v območju urejanja so projektirani z upoštevanjem projektne hitrosti 50 km/h.
Horizontalni potek trase Šmihelske (Ljubenske) ceste je projektiran z uporabo najmanjšega polmera 125 m, minimalnega vzdolžnega nagiba 0,4% in minimalnega prečnega nagiba 2,5%, horizontalni potek trase Kandijske ceste pa z uporabo najmanjšega polmera 75 m, minimalnega vzdolžnega nagiba 0,5% in minimalnega prečnega nagiba 2,5%.
Projektirani normalni prečni profil Šmihelske (Ljubenske) ceste je:
– 15,70 m, to je širina vozišča je 2 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, kombiniran hodnik levo 1 x 3,75 m, kombiniran hodnik desno 1 x 3,60 m, berma levo 1 x 0,25 m in drevored desno 1 x 1,50 m;
– 9,65 m (od km 21,760 do km 21,860), to je širina vozišča je 2 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, kombiniran hodnik desno 1 x 2,80 m in berma levo 1 x 0,25 m;
– 13,40 m (od km 21,880 do km 21,990), to je širina vozišča je 2 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,30 m, kombiniran hodnik levo 1 x 3,75 m, kombiniran hodnik desno 1 x 2,80 m in berma levo 1 x 0,25 m.
Projektirani normalni prečni profili povezav znašajo:
– iz krožnega krožišča proti sedanji Šmihelski cesti: 9,70 m, to je širina vozišča 2 x 3,00 m, hodnik za pešce 2 x 1,60 m in bermi po 0,25 m;
– iz krožnega križišča do Zdravstvenega doma: 8,60 m, to je širina vozišča je 2 x 3,00 m, hodnik za pešce 1 x 1,60 m in bermi 1 x 0,25 m in 1 x 0,75 m;
– do Zdravstvenega doma – s Šmihelske (Ljubenske) ceste: 8,60 m, to je širina vozišča je 2 x 2,75 m, hodnik za pešce 2 x 1,55 m;
– enosmernega dovoza do železniške postaje 6,00 m.
Projektirani normalni prečni profil Kandijske ceste je:
– 10,90 m (do km 13,075), to je širina vozišča 2 x 3,00 m, kombiniran hodnik desno 1 x 2,75 m, hodnik za pešce levo 1 x 1,55 m ter bermi 2 x 0,30 m;
– 10,50 m (od km 13,075 dalje), to je širina vozišča 2 x 3,00 m, hodnik za pešce 2 x 1,55 m, bermi 2 x 0,30 m, živa meja (ligustra z varovalnim pasom) 1 x 0,80 m.
Vozišče Šmihelske (Ljubenske) ceste je v krivinah razširjeno za srečanje osebnega in tovornega vozila s prikolico, vozišče povezave proti sedanji Šmihelski cesti pa za srečanje osebnega in tovornega vozila. Priključni radiji v križišču z Westrovo ulico so predvideni za prevoznost merodajnega komunalnega vozila, v križiščih »Železniška postaja« in »ob Krki« pa za prevoznost tovornega vozila s prikolico. Vozišče Kandijske ceste je v krivinah razširjeno za srečanje tovornega vozila s tovornim vozilom. Širina dodatnih pasov za zavijanje v desno ali levo je 3,00 m. Širina avtobusnega postajališča je 3,10 m, čakališča pa 2,50 m. Kolesarske steze se ob avtobusnih postajališčih zožijo na širino 1,00 m.«

Besedilo 4. člena, pod naslovom Preureditev križišč in priključkov, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Z rekonstrukcijo oziroma novogradnjo Šmihelske (Ljubenske) ceste bosta tangirani obstoječi križišči, ki se ju rekonstruira, eno križišče pa se uredi na novo:
– v km 21,872 se uredi križišče z Westrovo ulico (pas za zavijanje naravnost in desno), ki se semaforizira in sinhronizira z železniškimi novimi zapornicami; železniški prehod na Westrovo ulico, v km 77,140 železniške proge Metlika–Ljubljana, je predmet posebnega projekta;
– v km 22,012 se uredi novo križišče in sicer kot petkrako krožno križišče s premerom 38 m, ki navezuje kraka na sedanjo Šmihelsko cesto in Ulico Mirana Jarca na jugovzhodni ter do Zdravstvenega doma in poslovnega objekta s parkirno hišo na severovzhodni strani ter kraka na železniško postajo in parkirišče na zahodni strani s tem, da je peti krak pri železniški postaji z ločenim uvozom in izvozom. Ob vozišču krožnega križišča poteka hodnik za pešce s kolesarsko stezo v širini, kot je predviden na krakih Šmihelske (Ljubenske) ceste;
– v km 22,255 se nova Šmihelska (Ljubenska) cesta naveže na obstoječe križišče s Kandijsko cesto ob Krki; to križišče se dodatno semaforizira in sinhronizira, pas na Kandijski cesti za desno zavijanje na most se podaljša ob objektu Dolenjskih lekarn.
Do poslovnega objekta s parkirno hišo in dalje na manipulativne površine ob Zdravstvenem domu se s Šmihelske (Ljubenske) ceste v km 22,121 uredi nov dovoz, ki je v funkciji desnega uvoza in desnega izvoza. Kota uvoza sledi koti ceste v manjšem padcu, do kote platoja pred Zdravstvenim domom. Dovoz se uredi kot podvoz pod dovoznimi površinami na parkirišče južno od Zdravstvenega doma. Vzdolžni sklon na območju priključka je maksimalno 3,5%. Dostop do parkirnih mest v poslovnem objektu se zagotavlja tudi preko krožnega križišča in po dovozni cesti mimo objektov pralnice in kuhinje Splošne bolnišnice. Cesta se na nivoju terena zaključi z manjšim krožnim križiščem, preko katerega se uredi tudi dovoz do parkirišč na južni strani Zdravstvenega doma.
Opuščeni del Šmihelske ceste se fizično loči od hodnika za pešce ob novi Šmihelski (Ljubenski) cesti.
Z rekonstrukcijo Kandijske ceste bo tangiran obstoječi priključek do Zdravstvenega doma. Le-ta se ukine, na njegovem mestu se uredi le izvoz za urgentna vozila.«

Naslov v 5. členu se dopolni tako, da se v celoti glasi: »Dostopi do obstoječih stanovanjskih objektov«, zadnji del prvega stavka pa tako, da se glasi: »…..zato se dovoz s smeri severa preusmeri v krožnem križišču pri železniški postaji na Ulico Mirana Jarca.«

Besedilo 6. člena, pod naslovom Objekti in zidovi, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Vzdolž Šmihelske (Ljubenske) ceste se izvedejo naslednji podporni in oporni zidovi:
– parapetni zid s kovinsko ali mrežno ograjo od uvoza za stanovanjsko hišo Šmihelska cesta 20 na jugu do uvoza za stanovanjsko hišo Šmihelska cesta 9 na severu – desno, v skupni dolžini približno 97 m;
– podporni zid na kraku povezave na sedanjo Šmihelsko cesto – levo, v dolžini približno 20 m. Zid ima funkcijo podpore hodnika za pešce ter posledično tudi ceste. Predviden je v klasični L obliki s podaljškom temelja v zaledju, z višino 2,10 m;
– oporni zid od začetka parkirišča pri krožnem križišču do avtobusnega postajališča – levo, v dolžni približno 140 m in v nadaljevanju oporna pilotna stena v dolžni okrog 77 m, kjer zaradi bližine železniške proge izvedba klasičnega opornega zidu ni možna. Višina zidu se spreminja glede na vkop v obstoječi teren in oblikovanje brežin;
– oporni zid za krožnim križiščem, ob parkirišču na desni strani ceste, dolžine okrog 90 m;
– oporni zid ob dovozu do poslovnega objekta s parkirno hišo in podvozu pod dovoznimi površinami na parkirišče južno od Zdravstvenega doma, v približni dolžini cca 25 m in višine do 4,80 m.
Vzdolž Kandijske ceste se izvede parapetni zid ob objektu Dolenjskih lekarn v dolžini 39 m in višine 0,80 m ter podporni zid, ki bo v funkciji ploščadi ob predvidenem poslovnem objektu in Zdravstvenem domu, v dolžini približno 37 m in višine od 0,00 m do 1,0 m.«

Besedilo 7. člena, pod naslovom Avtobusna postajališča, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Na novo se uredijo tri avtobusna postajališča, in sicer:
– obojestranski postajališči ob krožnem križišču pri železniški postaji ter
– postajališče ob levem voznem pasu, pred križiščem pri mostu čez Krko.«

Besedilo 8. člena, pod naslovom Rušitve objektov, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»V območju urejanja se zaradi izvedbe Šmihelske (Ljubenske) ceste in spremljajočih ureditev odstranijo naslednji objekti, vsi v k.o. Šmihel pri Novem mestu:
– prizidek k objektu železniške postaje, na zemljišču s parc. št. 675,
– trije leseni pomožni železniški objekti, od tega eden zgrajen na zemljišču s parc. št. 675 in dva na zemljišču s parc. št. 676,
– kiosk, na zemljišču s parc. št. 670/1 in 671 ter nadstrešnica (skladišče), na zemljišču s parc. št. 672,
– trije objekti Novotehne, na zemljišču s parc. št. 663/1,
– dva stanovanjska objekta in nadstrešnica na prostoru med Zdravstvenim domom in železniško progo, na zemljišču s parc. št. 645, 646 in 647,
– opuščen, nekdaj stanovanjski objekt ob Kandijski cesti, na zemljišču s parc. št. 636.«

Za 8. členom se doda nov, 8.a člen, ki se glasi:
»Ureditvena enota UE1 (objekt na Šmihelski cesti 15):
Zaradi izvedbe kombiniranega hodnika za pešce ob Šmihelski (Ljubenski) cesti v širini 2,80 m se odstrani zahodni vogal objekta na Šmihelski cesti 15 in v zvezi s tem izvede ustrezna rekonstrukcija objekta. V primeru rušitve celotnega objekta je dovoljena nadomestna gradnja z odmikom objekta najmanj 6,00 m od zunanjega roba vozišča Šmihelske (Ljubenske) oziroma mora biti objekt situiran v okviru površine, kot je razvidno iz kartografskega dela, list št. 3.2.2 Ureditvena situacija – sprememba. Objekt po višini lahko obsega P+1 ali P+1+M, možna je tudi podkletitev. Priporočljiva je horizontalna ali vertikalna členitev kubusa objekta. V primeru izvedbe mansarde je kolenčni zid dovoljen največ do 1,00 m. Kota pritličja je lahko do največ 0,50 m nad sedanjim terenom. Streha je simetrična dvokapnica 30 do 40°, lahko v kombinaciji z ravno in/ali enokapno streho ali samo ravna. Kritina opečna ali temnejše barve. Možnost izvedbe fičar enostavnih kubusov. Fasada je v ometih pastelnih barv, možnost kombinacije lesenih, aluminijskih in steklenih oblog.
Objekt je lahko delno (pritličje) ali v celoti namenjen za poslovno namembnost, lahko tudi za dejavnosti v povezavi ali kot dopolnitev zdravstvene dejavnosti, druge storitvene dejavnosti in druge osebne storitve. Za bivanje se lahko nameni le nadstropje in/ali mansarda.
Dostop do objekta Šmihelska cesta 15 je možen po sistemu »desno – desno« izven območja križišča. Na območju parcele mora biti zagotovljen prostor za obračanje, da se prepreči vzvratno priključevanje v promet, objekt pa mora imeti tudi zadostno število parkirnih mest.
Ureditvena enota UE2 (objekta na Šmihelski cesti 8 in 14):
Objekt na Šmihelski cesti 8 je predviden za rušitev. Do odstranitve se objekt lahko uporablja le za stanovanjski namen, v ta namen pa so na objektu dovoljena le redna in investicijska vzdrževalna dela.
Na površini, ki je v kartografskem delu, listu št. 3.2.2 Ureditvena situacija – sprememba, določena kot površina za razvoj objekta, je dovoljena novogradnja z upoštevanjem naslednjih pogojev:
– objekt po višini lahko obsega P+1 ali P+1+M, možna tudi podkletitev. V primeru izvedbe mansarde je kolenčni zid dovoljen največ do 1,00 m. Priporočljiva je horizontalna ali vertikalna členitev kubusa objekta;
– kota pritličja je lahko do največ 0,50 m nad sedanjim terenom;
– streha je simetrična dvokapnica 30 do 40°, lahko v kombinaciji z ravno in/ali enokapno streho ali samo ravna. Kritina opečna ali temnejše barve. Možnost izvedbe fičar enostavnih kubusov;
– fasada je v ometih pastelnih barv, možnost kombinacije lesenih, aluminijskih in steklenih oblog;
– objekt je v celoti namenjen za poslovno namembnost, lahko tudi za dejavnosti v povezavi ali kot dopolnitev zdravstvene dejavnosti, druge storitvene dejavnosti in druge osebne storitve. Stanovanjska namembnost ni dovoljena;
– na parceli mora biti glede na konkretno dejavnost zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
Na objektu na Šmihelski cesti 14 so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela ter njegova rekonstrukcija z namenom zagotovitve optimalnega funkcioniranja dejavnosti Zavoda za gozdove. V primeru združitve s sosednjo gradbeno parcelo (objekta na Šmihelski cesti 8) se gradnja lahko izvede tudi kot dozidava k objektu na Šmihelski cesti 14, pod pogoji za novogradnjo. V tem primeru mora biti v okviru parcele zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
Ureditvena enota UE3 (železniška postaja Kandija):
Prizidek k objektu železniške postaje ter leseni pomožni objekti se odstranijo. Na objektu so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcija v smislu njegove prenove, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Prostor med Šmihelsko (Ljubensko) cesto se urbano uredi (kot manjši trg), površine v južnem delu območja postaje pa uredijo kot zelenice. Prostor se lahko nameni tudi za razstavne eksponate Slovenskih železnic.«

Za 9. členom se doda nov, 9.a člen, ki glasi:
»Mirujoči promet
Ob železniški postaji Kandija se uredi parkirišče z 39 parkirnimi mesti, ki so v funkciji javnih parkirišč. Parkirišče se uredi še na prostoru med krožnim križiščem in MRP Bolnica, z 19 parkirnimi mesti.
Objektom v območju urejanja, ki bi se jim spreminjala namembnost ali vrsta rabe, morajo imeti parkirna mesta zagotovljena v okviru svoje gradbene parcele.«

Besedilo 10. člena, pod naslovom Javna razsvetljava, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Vzdolž hodnikov za pešce in križišč je predvidena izvedba dveh tipov javne razsvetljave, in sicer cestne svetilke enostransko na zahodni strani ceste ter ulične svetilke enostransko na vzhodni strani ceste. Svetila se razmestijo izmenično (cestna – ulična – cestna svetilka). Uporabijo se svetilke, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja.«

V 11. členu se:
– naslov Urbane ureditve pri železniški postaji dopolni z: »in krožnem križišču«, na koncu besedila pa se doda v novem odstavku naslednje besedilo:
»V enaki izvedbi se uredi tudi parkirišče na prostoru med krožnim križiščem in MRP Bolnica. Zemljišče se niveletno prilagodi dostopni cesti do Zdravstvenega doma, ob Šmihelski (Ljubenski) cesti pa se za izravnavo terena lahko izvede nižji oporni zid.«
– pod naslovom Oporni zidovi in ograje črta tretji in četrti stavek ter v novem odstavku doda naslednje besedilo:
»Cesta in parkirišče se proti železniški progi zavaruje z varovalno ograjo. Ograjo se po vrhu brežine izvede tudi proti kompleksu Zdravstvenega doma, ki se jo nato ob gradnji objektov in ureditvah v tem delu odstrani. Je v jekleni izvedbi z okroglo zaključnico.«
– pod naslovoma Ureditev in zaščita brežin in vegetacije ter Drevored na koncu stavkov v oklepaju, črta naslednji del besedila: »…, lipa ali lipovec.«

V 14. členu, v poglavju III. POGOJI ZA UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE, pod naslovom CATV omrežje, se zadnji stavek črta in doda naslednje besedilo:
»Trasa je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta.«

V 15. členu, pod naslovom Elektroenergetsko omrežje, se:
– črta zadnji stavek prvega odstavka, drugi odstavek pa v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Nadzemni vodi vključno z energetskimi vodi za napajanje prometne in ostale signalizacije se nadomestijo z novo kabelsko kanalizacijo 4 x 160 mm, kar velja tudi za nadomestitev energetskega kabla v križišču ob reki Krki. Celotna kabelska kanalizacija se obbetonira, jaški pa morajo biti v tipizirani standardizirani kanalizaciji, jaški pa v velikosti in sicer križni 2 x 2 x 1,8 m, prehodni pa v dimenzijah 1,2 x 1,8 x 1,6 m.«,
– v zadnjem odstavku se besedi »…bo možno …« nadomestita z »… se zagotovi …« ter na koncu doda še naslednje besedilo:
»Priključitev se izvede preko samostojnih odjemnih in merilnih mest.«

V 16. členu, pod naslovom Vodovodno omrežje, se na koncu doda naslednje besedilo v novem odstavku:
»Obstoječi primarni vodovod do zemljišča s parc. št. 1397, k.o. Šmihel pri Novem mestu ter obstoječi vodovodni priključek za objekt na zemljišču s parc. št. 673, k.o. Kandija se obnovi, pri čemer se nov cevovod pod železniško progo izvede s podbitjem, po pogojih upravljavca javne železniške infrastrukture, Holdinga Slovenskih železnic d.d.«

V 17. členu, pod naslovom Kanalizacijsko omrežje, se:
– drugi stavek prvega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Tangirano javno kanalizacijo se prilagodi spremembi nivelete oziroma spremembi terena. Fekalno kanalizacijo se gradi iz cevi skladno z evropskimi standardi prEN 12666-1, EN 13244-1 in EN 132444-2.«,
– tretji odstavek v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Cestna kanalizacija mora biti ločena od meteorne kanalizacije območja. V primeru, da bi bila skupna, se stroške vzdrževanja prilagodi prispevni površini. Parkirišča morajo biti opremljena z lovilci olj.
Zaradi povečane koncentracije padavinskih voda se pred izpustom v reko Krko zgradi zadrževalnik z lovilcem olj, ki mora biti dimenzioniran z upoštevanjem prispevnih površin obstoječega križišča in njegovih krakov. Izpust v Krko se zgradi pod koto najnižje gladine reke na obstoječi lokaciji. Izvede se v objektu, uporaba drč ni dovoljena. Vsi objekti za izpust in lovilec olja se zgradijo tako, da niso vidni na obstoječem pobočju in bregu reke.«,
– na koncu doda še naslednje besedilo:
»Tangiran nevtralizacijski bazen za potrebe odpadnih voda Splošne bolnišnice se nadomesti na novi lokaciji, na zahodni strani MRP Bolnica. Dostop se zagotovi preko parkirnih mest.
Pri projektiranju in izvedbi se upošteva:
– Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00),
– Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00),
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00),
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 54/06).«

Besedilo 18. člena, v poglavju IV. PRIKAZ PROSTORSKIH UREDITEV PO POSAMEZNIH PODROČJIH, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Varstvo kulturne dediščine
V območju urejanja se nahaja enota kulturne dediščine Novo mesto – železniška postaja Kandija (EŠD 8745), ki ima status kulturnega spomenika. Objekt železniške postaje se ohrani, odstrani pa se kasnejši neustrezen prizidek. Novonastali predprostor objekta se ustrezno urbano uredi, s čimer so dani pogoji za celovito prenovo in ureditev objekta in pripadajočih odprtih površin.
Vsi posegi v citirani kulturni spomenik in v njegovo neposredno okolico morajo biti v skladu z veljavnim varstvenim režimom. Za takšne posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.«

V 19. členu se:
– v prvem stavku prvega odstavka beseda » … bolnišnični …« nadomesti z »… zdravstveni …«,
– v prvem stavku drugega odstavka besedi: »… bolnišničnem območju …« nadomesti z »… zdravstvenem kompleksu …«,
– v zadnjem stavku se »… z 52 parkirnimi mesti, …« nadomesti z »… z 39 parkirnimi mesti, …«,
– v novem odstavku doda naslednje besedilo:
»Mirujoči promet je v območju urejanja delno rešen z zagotovitvijo javnih parkirišč, za celovito rešitev problematike parkiranja pa je ustrezno število parkirnih mest treba zagotoviti znotraj samega območja zdravstvenega kompleksa, kar pa ni predmet tega lokacijskega načrta.«

Besedilo 22. člena, pod naslovom Varstvo tal in površinskih voda pred onesnaženjem se v celoti črta in doda novo besedilo:
»Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda z območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), odvajanje padavinske vode s cestišča pa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode s parkirišč je dovoljeno spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.«

V 23. členu, pod naslovom Varstvo prostorskih kvalitet, se v prvi alineji za besedo: »… Novo mesto« postavi pika, besedilo v nadaljevanju pa črta.

Besedilo 24. člena se v celoti črta, v istem členu pa se doda novo besedilo, ki se glasi:
»Požarno varstvo
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je predvideno hidrantno omrežje.«

Za 24. členom se doda nov, 24.a člen, ki se glasi:
»Varstvo pred potresom
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.«

Za 24.a členom se doda nov, 24.b člen, ki se glasi:
»Ravnanje s plodno in odvečno zemljo
Ob izkopu je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu, ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se jo uporabi za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.«

Za 24.b členom se doda nov, 24.c člen, ki se glasi:
»Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.«

Besedilo 25. člena, v poglavju V. FAZE IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Rekonstrukcija oziroma novogradnja regionalnih cest na obravnavanih odsekih se bo izvajala fazno, in sicer:
– 1. faza bo obsegala rušitve tangiranih objektov ter zaščito in prestavitve obstoječe komunalne infrastrukture,
– 2. faza bo obsegala gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest z vsemi spremljajočimi ureditvami in posegi, potrebnimi za njuno izvedbo, vključno z dogradnjo komunalne infrastrukture.
Gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest ter pripadajoče infrastrukture v okviru 2. faze se lahko deli na posamezne etape, pri čemer mora posamezna etapa predstavljati tehnološko funkcionalno zaključeno celoto.
Ostale gradnje, rekonstrukcije oziroma druge ureditve objektov v območju urejanja se bodo izvajale glede na interes oziroma potrebe njihovih lastnikov.«

Besedilo 26. člena, v poglavju VI. TOLERANCE, pod naslovom Odstopanja od določil lokacijskega načrta, se v celoti nadomesti z novim besedilom:
»Pri izvajanju lokacijskega načrta so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, določeni s tem odlokom.
Odstopanje je dovoljeno tudi pri poteku komunalne infrastrukture, če se pri nadaljnjem projektiranju pokažejo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve, kar se podrobneje obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati tudi organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Za objekta v UE1 in UE2 so tolerance za horizontalne in višinske gabarite določene v 8.a členu, z upoštevanjem najmanjšega odmika 6,00 m od zunanjega roba vozišča Šmihelske (Ljubenske) ceste ter obvezne gradbene linije, kjer je ta določena. Od maksimalno določenih gabaritov je možno odstopanje le navzdol, do največ 10%.«

Za 26. členom se doda poglavje z naslovom »VII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVA-JANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA«, v nadaljevanju pa 26.a do 26.d členi z naslednjim besedilom:

Pogoji in zahteve upravljavca državnih cest
Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo oziroma novogradnjo ceste mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi tega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto mora vsebovati tudi poseben del projekta »Prometna ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju«. V projektu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
Investitor ceste in križišč mora v fazi izdelave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje upravljavca državnih cest ter soglasje k izdelani projektni dokumentaciji.
Investitor oziroma izbrani izvajalec del je pred začetkom gradnje dolžan zagotoviti projekt tehnologije gradnje in ureditve gradbišč za objekte, cestne objekte, komunalne vode ter cestne priključke in deviacije s prikazom dostopa na javno cestno omrežje ter pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste za začasne gradbiščne cestne priključke, začasne premestitve komunalnih vodov, dovoljenja za zapore državnih cest in odločbe za izredne prevoze.
Vsa nova prečkanja državne ceste s komunalnimi napravami je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. V primeru, da prebitje oziroma prevrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor pridobiti ustrezno pisno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del. Komunalni vodi morajo biti v cestnem telesu državne ceste položeni na globini najmanj 1,20 m glede na nivo vozišča ceste. Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih naprav morajo biti locirani zunaj vozišča.
V primeru izvajanja kakršnihkoli del na objektih, ki so v območju urejanja, si mora posamezen investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja v skladu s 34., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67., 68. in 69. členom Zakona o javnih cestah.
Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.

Pogoji in zahteve upravljavca mestnega plinovoda
Ker pomožni ali krožni plinovod ne obstaja, prekinitev dobave zemeljskega plina obstoječega distribucijskega plinovoda ne sme trajati dlje kot polovico dneva. V projektni dokumentaciji mora biti zato zajet pravilen vrstni red posameznih faz izgradnje novega plinovoda, tako da se po njegovi izgradnji, v čim krajšem možnem času, naveže na distribucijsko omrežje. Obstoječi plinovod mora do tedaj ostati v delovni funkciji.
Na območjih, kjer bo prišlo do rekonstrukcije obstoječih objektov, ceste, pločnikov ali ostale infrastrukture, je treba upoštevati obstoječe stanje distribucijskega plinovoda (nivo globine, cestne kape in označitev le teh, pipe, sifoni ...).
V projektni dokumentaciji je treba upoštevati minimalne odmike od plinovoda, skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).

Pogoji in zahteve upravljavca elektroenergetske infrastrukture
Najmanj sedem dni pred pričetkom del mora investitor oziroma izvajalec poskrbeti za zakoličbo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav ter pri upravljavcu elektroenergetskega omrežja naročiti nadzor nad izvedbo del. V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno naročiti tudi varnostni izklop. Odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del nosi investitor.
Vsi stroški prestavitev oziroma predelav elektroenergetske infrastrukture, povzročeni z gradnjami po predmetnem lokacijskem načrtu, gredo v breme investitorja le-teh.

Pogoji in zahteve upravljavca javne železniške infrastrukture
Odmik ceste od osi železniškega tira mora znašati najmanj 5,0 m, odmik parkirišč pa najmanj 4,0 m, manjši odmiki so dovoljeni le s poprejšnjim soglasjem Holdinga Slovenskih železnic d.o.o., Ljubljana oziroma njegovega pravnega naslednika.
Kovinske dele objekta v zemlji je treba aktivno zavarovati pred vplivi blodečih tokov, v prihodnosti elektrificirane železniške proge.
Vsa dela na železniškem območju se morajo izvajati v skladu z navodili in pod nadzorom pooblaščenih delavcev upravljavca javne železniške infrastrukture, to je Holdinga Slovenske železnice d.o.o., Ljubljana, zaradi česar mora izvajalec upravljavca (Sekcijo za vzdrževanje prog Novo mesto in Sekcijo za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana) o delih obvestiti najmanj 8 dni pred njihovim začetkom. Stroški nadzora bremenijo investitorja.
Za gibanje delavcev izvajalca po železniškem območju mora izvajalec del predhodno pridobiti pisno dovoljenje in pogoje upravljavca javne železniške infrastrukture.
Holding Slovenske železnice d.o.o., ne odgovarja za morebitno škodo na objektu investitorja ali na napravah izvajalca del zaradi svojega rednega obratovanja, za vso škodo, ki bi jo upravljavec javne železniške infrastrukture utrpel zaradi gradnje, obstoja in obratovanja Šmihelske (Ljubenske) ceste in spremljajočih ureditev pa bremenijo investitorja ali njegovega pravnega naslednika ter izvajalca del.«

Za 26.d členom se doda poglavje z naslovom »VIII. OSTALE OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA«, v nadaljevanju pa 26.e člen z naslednjim besedilom:
»Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju gradenj tudi:
– Med gradnjo objektov in ureditev na območju urejanja mora biti ves material deponiran od zunanjega roba vozišča ceste vsaj 1,0 m do 3,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na cesti. Izvajalec mora po končanih delih gradbišče očistiti, odvečni material pa odpeljati na ustrezno odlagališče.
– Investitor oziroma izvajalec posamezne gradnje v območju urejanja je odgovoren za varnost prometa na državni cesti in zavarovanje delovišč v skladu s predpisi o varstvu pri delu. V ta namen je dolžan med izvajanjem del zavarovati promet na državni cesti z ustrezno cestnoprometno signalizacijo, ki jo postavi in vzdržuje usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške izvajalca del. Izvajalec del je dolžan izvajati stalen nadzor nad postavljeno prometno signalizacijo in jo odstraniti takoj po dokončanju del, zaradi katerih je bila postavljena.
– Dela se morajo izvajati s primerno tehnologijo tako, da ne bo povzročena škoda na cesti ali škoda uporabnikom ceste. V primeru morebitno nastale škode je zanjo odgovoren izvajalec.
– Če bi v času gradnje prišlo do onesnaženja ceste in ostalega dela prometnih površin, jih je izvajalec dolžan redno čistiti že med delom, posebno pa po končanju del.
– Če bi bili zaradi gradnje uničeni mejniki cestnega sveta, jih je posamezen investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni, usposobljeni in registrirani organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
– Izvajalec del mora pred pričetkom izvajanja del pridobiti podatke o legi in globini plinovodnih naprav, za dela v varovalnem pasu plinovoda pa mora zaradi ustrezne zaščite plinovodne naprave pisno obvestiti upravljavca najmanj en mesec pred njihovim začetkom oziroma najmanj 5 dni pred posegom v ožjem varovalnem pasu. Le-ta znaša 2 m na vsako stran, merjeno od osi plinovoda.
– Podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbami (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom.
– Vsako morebitno tangiranje, križanje plinovoda, neposredna sprememba nivelete cestišča in globine obstoječega plinovoda mora biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi oziroma po navodilih predstavnika upravljavca plinovoda.
– Vsako križanje plinovoda ali sprememba globine obstoječega plinovoda mora biti geodetsko posneta. Geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnešena v projekt izvedenih del in predana upravljavcu plinovoda.
– O vsaki poškodbi plinovodnih naprav je izvajalec del dolžan takoj obvestiti upravljavca. Če izvajalec del naleti na del plinovodnega omrežja ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen, mora dela takoj prekiniti in obvestiti upravljavca zaradi dogovora o nadaljnjih ukrepih.
– Posege na samem plinovodu sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda (cev, montažni kosi, priključki ...).
– Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo upravljavca plinovodnega omrežja, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja.
– Izvajalec gradenj mora ob objektih, določenih v 21. členu, zagotoviti monitoring hrupa med gradnjo in ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti ukrepati z ustreznejšo organizacijo gradbišča oziroma izvedbo dodatnih protihrupnih ukrepov. Rezultati monitoringa so javni, investitor oziroma izvajalec del mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
– Z organizacijo gradbišča mora izvajalec zagotoviti čim manjše poseganje izven območja same gradnje, v primerih, ko je to nujno potrebno, pa naj bo to sporazumno z lastniki tangiranih zemljišč oziroma objektov.«

Za 26.e členom se doda poglavje z naslovom »IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA«, v nadaljevanju pa 26.f člen z naslednjim besedilom:
»Po prenehanju veljavnosti tega lokacijskega načrta, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi, se območje ureja s tedaj veljavnimi hierarhično višjimi prostorskimi akti Mestne občine Novo mesto.«

V 27. členu, pod poglavjem X. PREHODNE DOLOČBE, se izraz v stavku »... posegov …« nadomesti z »… ureditev …«.

Za 27. členom se doda nov, 27.a člen, ki se glasi:
»Na stičnem območju tega lokacijskega načrta in ureditvenega načrta Zdravstveni kompleks Novo mesto so gradnje in druge ureditve načrtovane tako, da se za potrebe gradnje nove Šmihelske (Ljubenske) ceste in rekonstrukcije Kandijske ceste v severozahodnem območju dovoljujejo posegi tudi na območje ureditvenega načrta (predvsem z izvedbo brežin, ki se ob izgradnji poslovnega objekta s parkirno hišo in izvedbi zunanjih ureditev po ureditvenem načrtu odstranijo) oziroma tedaj veljavnega izvedbenega prostorskega akta.«

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.