Na podlagi 61. člena, v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ZLS-UPB-1, 21/06 - odločba US RS in 14/07 - ZSPDPO) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 12. seji dne 19. 7. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek (Skupščinski Dolenjski list št. 12/85, Uradni list RS, št. 4/97, 73/00 in 38/06), ki jih je izdelal ELITE d.o.o. Krško in URBIS d.o.o., Maribor pod številko naloge 045 - SZN/2005.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prejšnjega člena obsegajo:
 
BESEDILO ODLOKA
 
KARTOGRAFSKI DEL:

    1. Načrt namenske rabe prostora
    1.1. Izsek iz kartografske dokumentacije
    prostorskega plana Občine Krško z lego
    prostorske ureditve                         M - 1: 5000
    1.2. Kopija katastrskega načrta             M - 1: 1000
    2. Načrt ureditvenega območja z načrtom
    parcelacije
    2.1. Lega prostorske ureditve v širšem
    območju                                     M - 1: 5000
    2.2. Prikaz ureditvenega območja z
    gradbenimi parcelami in vplivnim območjem   M - 1: 1000
    2.3. Tehnični elementi za zakoličenje
    gradbenih parcel                            M - 1: 1000
    3. Načrt umestitve načrtovane ureditve
    v prostor s prikazom vplivov in povezav
    s sosednjimi območji
    3.1. Arhitektonsko zazidalna situacija
    z zelenimi površinami                       M - 1: 1000
    3.2. Funkcionalno oblikovalski pogoji       M - 1: 1000
    3.3. Prometno tehnična situacija            M - 1: 1000
    3.4. Zbirni načrt komunalnih vodov
    in priključkov                              M - 1: 1000

PRILOGE SZN:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
4. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi SZN

Za 2. členom odloka se doda nov 2.b člen, ki glasi:
»1. Opis prostorske ureditve
Predmet sprememb in dopolnitev odloka
Predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (v nadaljevanju SZN) predstavljajo površine, katerih večji del je namenjen za centralne dejavnosti, manjši del na severovzhodu pa površinam za proizvodno in obrtno dejavnosti, obrobne površine pa mestnemu zelenju. Območje leži na skrajnem severu industrijske cone Žadovinek. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta predpisujejo prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe v zvezi z varovanjem okolja, ohranjanja narave ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s SZN:
S SZN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja:
- trgovskega centra s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
- treh poslovno trgovskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
- ureditev javne gospodarske infrastrukture.
2. Ureditveno in vplivno območje SZN
Meja območja
Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na severni del območja veljavnega zazidalnega načrta industrijske cone Žadovinek. Meja ureditvenega območja poteka na severu ob Leskovškem potoku, na vzhodu ob industrijski cesti, na jugu ob mestni in krajevni cesti LK 192055, na zahodu ob dovozni cesti trgovine Tuš.
Ureditveno območje obsega naslednje parcele št.: 1009/6, 1009/8, 1009/15, 1009/16, 1009/17, 1009/3, 1009/10, 1009/11, 1009/12, 1009/13, 1009/18, 1009/20, 1009/22, 1009/23, 1009/28, 1009/29, 1009/30, 1011/4, 1011/6, 1011/7, 1011/9, 1011/15, 1011/28 del, 1011/31, 1014/12, 1014/4, 1014/5, 1014/13, 1067/41, 1067/44 del, 1067/56, 1067/111, 1067/186 del, 1067/187, 1067/188, 1067/190, 1067/191, 1246/11, 1246/17, 1248/1, 1248/2 in 1248/5 vse k.o. Leskovec.
Velikost območja je cca 4.8 ha.
Vplivno območje:
Vplivno območje obsega:
- vse nove gradbene parcele znotraj SZN,
- vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave,
- vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
Ureditveno in vplivno območje SZN je prikazano v kartografskem delu SZN na načrtu 2.2. »Prikaz ureditvenega in vplivnega območja«.
3. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
3.1. Opis vplivov in povezav s sosednjimi območji
Obravnavano območje predstavlja del površin industrijske cone, ki ni več v funkciji, razen severozahodnega dela, ki se koristi za parkiranje tovornih vozil. Območje leži na skrajnem severu industrijske cone Žadovinek. Na severu se območje zaključuje s potokom in zelenimi površinami proti pokopališču, na jugu in vzhodu se preko lokalne ceste navezuje na obstoječe območje poslovnih in proizvodnih objektov Območje se preko dostopne ceste, ki služi za dostop tudi trgovskemu centru Tuš na zahodni strani, navezuje na mestno in krajevno cesto LK 192055 ter preko nje na glavno cesto GI-5/0336 Krško-Drnovo. Prav tako bo komunalna in energetska infrastruktura za potrebe predvidenih objektov navezana na obstoječo, ki je izvedena v dostopni in lokalni cesti. V času gradnje bodo ceste bolj obremenjene, predvsem s tovornimi vozili.
3.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
UMESTITEV V PROSTOR
Dostop na ureditveno območje je predviden iz obstoječe dostopne ceste, ki se navezuje na mestno in krajevno cesto LK 192055 ter preko nje na glavno cesto GI-5/0336 Krško-Drnovo. Območje je razdeljeno na dva dela. Na severozahodu je lociran trgovski objekt z ureditvijo zunanjih parkirišč in drugih površin, na vzhodu in jugu so locirani trije poslovno trgovski objekti (objekti 1, 2 in 3), ki so med seboj povezani s pokritimi zunanjimi površinami, ki pa jih je možno tudi zapreti. Dostop je predviden tudi iz ceste na vzhodni strani.
NAMENSKA RABA PROSTORA: pretežno centralne dejavnosti, delno proizvodne ter obrtno servisne dejavnosti in mestno zelenje.
VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI
Trgovski objekt:
G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe: vse
Poslovno trgovski objekti 1, 2, 3:
G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
50 Prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil; trgovina na drobno z motornimi gorivi:
50.1 Trgovina z motornimi vozili
50.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil
50.3 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.4 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles; trgovina s posameznimi deli in opremo
51 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili: vse
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili: vse
H) GOSTINSTVO
55 Gostinstvo:
55.1 Dejavnost hotelov in podobnih obratov
55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov
55.4 Točenje pijač
55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane
I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
63 Pomožne prometne dejavnosti; dejavnost potovalnih in turističnih organizacij:
63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti
63.4 Dejavnost drugih prometnih agencij
64 Pošta in telekomunikacije: vse
J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
65 Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov: vse
66 Zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih skladov, razen obveznega socialnega zavarovanja: vse
67 Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu: vse
K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
70 Poslovanje z nepremičninami: vse
71 Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem; izposojanje izdelkov široke porabe:
71.33, 71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
71.34, 71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
71.4 Izposojanje izdelkov široke porabe
72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti: vse
73 Raziskovanje in razvoj: vse
74 Druge poslovne dejavnosti: vse
L) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE
75 Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje: vse
M) IZOBRAŽEVANJE
80 Izobraževanje:
80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
85 Zdravstvo in socialno varstvo:
85.1 Zdravstvo, razen Bolnišnična zdravstvena dejavnost (85.11, 85.110)
85.2 Veterinarstvo
85.3 Socialno varstvo, razen Socialno varstvo z nastanitvijo (85.31), razen Dejavnost domov za starejše (85.311), razen Drugo socialno varstvo z nastanitvijo (85.319)
O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
91 Dejavnosti združenj, organizacij: vse
92 Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti:
vse, razen Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov (92.53, 92.530), razen Dejavnost marin (92.621), razen Dejavnost smučarskih centrov in smučišč (92.622)
Poslovno trgovski objekt 3:
Poleg zgoraj navedenih dejavnosti so v objektu št. 3 dopustne še:
D) PREDELOVLNE DEJAVNOSTI
DA Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov
15 Proizvodnja hrane, pijače in krmil:
15.81, 15.810 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
15.82 Proizvodnja prepečencev in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic
DE Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo
21 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona:
21.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona
22 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa: vse
DL Proizvodnja električne in optične opreme
30 Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov: vse
33 Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov ter ur: vse
DN Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža
36 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti: vse
I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
63 Pomožne prometne dejavnosti; dejavnost potovalnih in turističnih organizacij:
63.1 Prekladanje, skladiščenje
63.2 Druge pomožne dejavnosti v prometu
VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ OZIROMA DRUGIH DEL:
- gradnje novih objektov,
- nadomestne gradnje,
- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
- rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih zmogljivostnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb,
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
- postavitev vseh vrst enostavnih objektov, kot je določeno v naslednjem poglavju,
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Zgoraj navedeno velja tudi za objekte, zgrajene na osnovi teh SZN.
VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV
Zahtevni objekti:
- nestanovanjske stavbe.
Manj zahtevni objekti:
- nestanovanjske stavbe,
- infrastrukturni objekti (dovozne ceste, parkirišča, manipulacijske površine; elektroenergetsko omrežje; telekomunikacijsko omrežje; plinovodno omrežje; vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Enostavni objekti:
- pomožni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, energetski, telekomunikacijski, komunalni objekti)
- začasni objekti: začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (sezonski gostinski vrt, pokrit razstavni prostor), začasni objekti namenjeni prireditvam (oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, prodajni kiosk)
- urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem in taksi postajališču, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekti za oglaševanje, skulpture ali druge prostorske inštalacije, večnamenski kiosk, vodnjak oziroma okrasni bazen.
Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo oziroma pravilnikom s tega področja.
3.3. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljeni v grafičnih prilogah na načrtu 3.1 - »Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami« in na načrtu 3.2. - »Funkcionalno oblikovalski pogoji«.
FUNKCIONALNA, TEHNIČNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA STAVB
Trgovski objekt:
Tipologija zazidave: nestanovanjska stavba
Velikost in zmogljivost:
Tlorisna zasnova objekta je podolgovate oblike, tlorisnih dimenzij cca 55 x 26 m s prizidkom
15 x 9 m na severu, z možnostjo dograditve (razširitve) ob vzhodni fasadi (+ 12.0 m). Objekt bo pritličen, višine cca 6,00 m.
Oblikovanje zunanje podobe:
Streha: je ravna, oziroma z minimalnim naklonom.
Kritina: sodobni prekrivni materiali.
Fasada: sodobni materiali (prefabricirane fasadne plošče, vidni beton, omet, steklo, različne vrste kovin, les ...)
Poslovno trgovski objekti 1, 2, 3:
Tipologija zazidave: nestanovanjske stavbe.
Velikost in zmogljivost:
Objekt 1: Objekt pravokotne oblike, tlorisnih dimenzij 36 x 72 m, je pritličen, na koti cca 162,75
Objekt 2: Objekt pravokotne oblike, tlorisnih dimenzij 48 x 48 m, je pritličen, na koti cca 158,55
Objekt 3: Objekt pravokotne oblike, tlorisnih dimenzij 45 x 75 m, je pritličen, na koti cca 158,55
Izvedba kleti (tudi več kletnih etaž) v objektih je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča nivo podtalnice.
Oblikovanje zunanje podobe:
Streha: je ravna, oziroma z minimalnim naklonom.
Kritina: sodobni prekrivni materiali.
Fasada: sodobni materiali (prefabricirane fasadne plošče, vidni beton, omet, steklo, različne vrste kovin, les ...). Južni fasadi objektov št. 1 in 2 sta vidni iz ceste (pomembnejša mestna cesta), zato jih je potrebno oblikovati s posebno pozornostjo, da se doseže videz mestotvorne ulice.
Zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasadno steno, ki ni izpostavljena (tista, ki ni vidna s cestne smeri), pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost delovnega okolja.
Med objekti so pokrite površine, ki jih je možno tudi zapreti ali izvesti kot objekt (enovit objekt skupaj z objektoma št. 1 in 2), kot je to razvidno iz grafičnih prilog.
UREDITEV OKOLICE STAVB
Parkirišča in manipulativne površine:
parkirišča so predvidena ob dovoznih cestah po principu pravokotnega parkiranja.
Stojna mesta so v dimenzijah 2.50 x 5.00 m (2.70 x 4.80 m pri TC) in mesta za invalidne osebe v dimenzijah 3.50 x 5.00 m. Med poslovnima objektoma 2 in 3 je možna izvedba parkiranja v pritličju, po potrebi pa je možna izvedba parkiranja tudi v kletnih etažah pod objekti (lahko več kletnih etaž), oziroma pod ostalimi zunanjimi površinami.
Bodoči investitorji morajo glede na predvidene dejavnosti v posameznih objektih zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v nivojski in izven nivojski obliki (garaža).
Vse povozne, manipulativne in parkirne površine so v asfaltni izvedbi (ali tlakovane), z urejenim odvodnjavanjem padavinskih voda.
Prepovedano je zunanje skladiščenje na območju manipulativnih in parkirnih površin, ki so vidne iz ceste (pomembnejša mestna cesta) na južni strani.
Zelene površine
Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazani v kartografskem delu SZN na načrtu 3.1 - »Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami«. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter drevesne in grmovne vrste, ki so odporne na klimatske in specifične rastne razmere.
Proti zelenim površinam in pokopališču na severu se predvidi intenzivnejša zasaditev z drevesi.
Brežine in oporni zidovi
Brežine in oporni zidovi v območju niso potrebni. Morebitni nasipi v ureditvi okolice morajo biti oblikovani z blagim naklonom in zatravljeni in zasajeni z grmovnicami.
Ulična oprema
Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ...) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, ne zastira preglednosti prometnih površin ter ne ovira dostopov za interventna vozila in vozila ter opravila vzdrževalcev objektov javne gospodarske infrastrukture. Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.
Postavitev ulične opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic. Dovoljene izjeme pa morajo biti dodatno usklajene s prometno varstvenimi predpisi zahtevane preglednosti vožnje.
VELIKOST IN OBLIKA GRADBENIH PARCEL: je določena s kartografskim delom SZN. Mejne točke gradbenih parcel so razvidne iz grafičnih načrtov 2.3 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel«.
Možna so tudi manjša odstopanja od predlaganih parcelnih mej zaradi neurejenega lastništva. To so premiki parcelnih mej tako, da ostajajo na gradbeni parceli vse zahtevane funkcije (dostopi, dovozi, parkirišča, manipulativne površine).
LEGA STAVB NA ZEMLJIŠČU
Lega stavb na zemljišču je prikazana v kartografskem delu SZN.
Gradbene linije niso izrazite.
RUŠITVE
Predvidene so rušitve opuščenih industrijskih in pomožnih objektov kot je razvidno iz kartografskega dela.
JAVNE POVRŠINE
Na območju urejanja SZN predstavljajo javno dobro površine ceste LK 192055 in površine dovoznih cest, ki se nanjo priključujejo.
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge javne gospodarske infrastrukture in obveznosti priključevanja nanjo
Pogoji za prometno urejanje
Dostopi
Do vseh objektov so zagotovljeni dostopi in dostave iz predvidenega cestnega omrežja, tako kot je določeno v kartografskem delu SZN. Pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe, predvidena prometna ureditev ne sme poslabšati teh pogojev pri že zgrajenih objektih.
Ceste, parkirišča, manipulativne površine
Za potrebe dovozov in dostopov bodoče (predvidene) pozidave je potrebno rekonstruirati in dograditi obstoječo dovozno cesto, zapreti drugi uvoz iz lokalne ceste na jugu ter izgraditi notranje cestno omrežje oziroma dostope, manipulacijske površine in parkirišča.
Vozišča vseh cest so min. 6.00 m široka, parkirišča so predvidena ob dovoznih cestah po principu pravokotnega parkiranja.
Stojna mesta so v dimenzijah 2.50 x 5.00 m (2.70 x 4.80 m pri TC) in mesta za invalidne osebe v dimenzijah 3.50 x 5.00 m. Med poslovnima objektoma 2 in 3 je možna izvedba parkiranja v pritličju, po potrebi pa je možna izvedba parkiranja tudi v kletnih etažah pod objekti (lahko več kletnih etaž), oziroma pod ostalimi zunanjimi površinami.
Bodoči investitorji morajo glede na predvidene dejavnosti v posameznih objektih zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v nivojski in izven nivojski obliki (garaža).
Vse povozne, manipulativne in parkirne površine so v asfaltni izvedbi, z urejenim odvodnjavanjem padavinskih voda.
Peš in kolesarski promet
Na obodnih cestah so pešci vodeni ločeno od vozišča, na višinsko dvignjenih enostranskih pločnikih. Znotraj območja predmetne pozidave pa uporabljajo povozne in manipulativne površine in so glavne smeri pešcev označene z ustrezno talno signalizacijo.
Kolesarji so vodeni v sklopu motornega prometa na vozišču.
Dostava in intervenca
Poti za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) potekajo po voziščih, prav tako se za dostavne poti uporablja predvideno prometno omrežje.
Prometni režim
Primarna prednostna smer je obstoječa glavna cesta GI-5, na katero se vse ostale prometno podrejeno priključujejo. V notranjem sistemu pa je prednostna cesta LK 192055 in se priključki pozidave nanjo prometno podrejeno priključujejo. Notranji prometni režim dovozov, dostave in manipulacije je opredeliti v sklopu projektne dokumentacije.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
Komunalna in energetska infrastruktura
Predvidena je navezava na obstoječe omrežje komunalne in energetske infrastrukture. Predmetni lokacijski načrt podaja konceptualne rešitve priključevanja. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati smernice posameznih upravljavcev in določbe tega lokacijskega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od predlaganih rešitev (sprememba tras, zasnove …), ki so strokovno in ekonomsko utemeljene.
Vodooskrba
Priključitev trgovskega centra in poslovno trgovskega centra s tremi poslovno trgovskimi objekti je možna na obstoječe vodovodno omrežje, ki se nahaja v neposredni bližini.
Na celotnem območju se predvidi hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi.
Vsi objekti morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih in prometnih površinah ni dovoljena.
Elektrika
Električna energija za napajanje predvidenega poslovno-trgovskega centra je na razpolago na NN izvodu Transport v TP Krško - Transport.
Predvideni poseg v prostor tangira NN el. podzemni kabel in SN 20 kV kablovod, ki ga je potrebno prestaviti.
Kjer potekajo vozne površine je potrebno el. kable mehansko zaščititi ali prestaviti izven voznega telesa, oziroma zgraditi kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi kabelskimi jaški.
Javna razsvetljava
Ureditev javne razsvetljave bo načrtovana tako, da bodo uporabljena svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi širše okolice in neba.
Razsvetljava zunanjih javnih površin naj bo izvedena z možnostjo senčenja svetil v nočnem času ali možnostjo izključevanja nepotrebnih svetil v mirnejšem delu noči - svetila s tipali.
Odvod odpadnih vod
Na celotnem področju novega trgovsko-poslovnega kompleksa se predvidi izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu.
Komunalne odpadne vode se priključijo na obstoječ sistem kanalizacije.
Za meteorne vode in padavinske vode se prioritetno predvidi ponikanje, če le to ni možno se predvidi izpust v Leskovški potok. Čiste padavinske vode s strehe objekta se preko peskolovov in ustreznega zadrževalnika vodijo direktno v vodotok (izlivni del oblikovno urediti skladno z brežino vodotoka), onesnažene padavinske vode s predvidenih parkirnih površin in odpadne vode iz objektov, kjer se bo opravljala dejavnost vzdrževanja in pranja motornih vozil, je potrebno pred izpustom v vodotok očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
Industrijske odpadne vode je treba pred izpustom v javno kanalizacijo glede na vrsto in količino onesnažil v odpadni vodi prečistiti na pred čistilni napravi. Za vse industrijske odpadne vode je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
TK in KTV omrežje
Predvidi se izgradnja kabelske kanalizacije v sklopu izgradnje ostale komunalne infrastrukture. Izhodiščna točka navezave je obstoječa TK kabelska kanalizacija ob dostopni cesti v IC Žadovinek.
Na obravnavanem območju industrijska cona Žadovinek poteka razvod za potrebe kabelsko komunikacijskega srtema Krško, na katerega je možna priključitev predvidenih objektov.
Ogrevanje - plinovodno omrežje
Za potrebe ogrevanja se skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina (Uradni list RS, št. 41/99, 1. 6. 1999) za načrtovane objekte predvidi zemeljski plin.
Oskrba z zemeljskim plinom se izvede iz primarnega plinovodnega omrežja delovnega tlaka do 4 bar iz odseka R5 PE225 ali predvidenega odseka R189.
Visokotlačni plinovod poteka na robu parkirišč. Pri načrtovanju in gradnji se upoštevajo smernice Geoplina.
Odvoz smeti
Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
5. Rešitve in ukrepi za zavarovanje okolja ter ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), se obravnavane parcele nahajajo v IV. območju. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
Če bodo mejne ravni hrupa za II. stopnjo varstva pred hrupom na meji gradbene parcele presežene, je treba za posamezni objekt pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Varstvo zraka
Pri izdelavi predmetne dokumentacije so upoštevana določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Po sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/02) spada obravnavano območje v II. območje onesnaženosti zraka.
Industrijske emisije snovi v zrak je treba pred izpustom v zrak očistiti na ustreznih čistilnih napravah za prah ali hlapne organske snovi ter za njihovo izpuščanje pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja.
Za hladilne naprave, ki bodo polnjene z ozonu škodljivimi snovmi je treba zagotoviti vzdrževanje in servisiranje pooblaščenih serviserjev s strani MOP ter njihovo tesnost, ki preprečuje izpuste ozonu škodljivih snovi v zrak.
Varstvo voda
Ureditveno območje SZN leži v širšem vodovarstvenem območju (cona 3) podzemne pitne vode na območju črpališča vodovoda Krško (Odlok o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško - Skupščinski Dolenjski list št. 12/85), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje navedenega odloka.
Skladišča nevarnih materialov in odpadkov morajo imeti urejena tla v vodotesni in na nevarne snovi odporni obliki, brez odtoka, v obliki lovilne sklede ali lovilnih jaškov.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno za posamezne objekte pridobiti vodno soglasje.
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01), Pravilnik o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/00) in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško (Uradni list RS, št. 33/07).
Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov.
Tla
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine, kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. V času gradnje morajo biti dejavnosti omejene na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je potreba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
Kulturna dediščina
Obravnavano območje urejanja posega v varovano enoto, ki je v Register nepremične kulturne dediščine zavedena kot: Žadovinek - Arheološko najdišče Petrovce (EŠD 1327). Zato je potrebno pri posegih v zemeljske plasti upoštevati naslednje smernice varstva arheološke dediščine:
- če bodo v izkopih najdeni arheološki predmeti oziroma predmeti arheološke vrednosti, mora izvajalec del upoštevati določila druge alinee 58. Člena Zakona o varstvu kulturne dediščine in poskrbeti, da najdba ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je odkril, o najdbi pa takoj obvestiti ZVKDS, OE Ljubljana;
- če bodo lastnosti najdenih arheoloških predmetov to zahtevale, se bodo dela lahko nadaljevala po zaščitni arheološki raziskavi, ki mora biti izvedena po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Naravna dediščina
V ureditvenem območju SZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Usmeritve za zaščito in reševanje:
- predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja;
- predvideni objekti morajo biti načrtovani varno glede na poplavno ogroženost prej videnega območja (graditi je potrebno nad koto najvišje poplavne vode), erozijsko ogroženost ali - ogroženost z zemeljskimi plazovi;
- upoštevati je potrebno uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri pripravi prostorskega akta (oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega akta) mora pripravljavec v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02 - ZGO-1) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
1. Pogoji za varen umik ljudi in premoženja.
2. Potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov.
3. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
4. Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
- z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
- z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
7. Načrt parcelacije
Parcelacija se izvede na podlagi kartografskega dela SZN.
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih načrtov 2.3 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel«.
8. Obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev
Obveznost ob pripravi projektne dokumentacije:
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo potrebnih dopolnitev na omrežjih javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja SZN, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
Obveznost v času gradnje:
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
- emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času rušenja in gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov,
- pred začetkom rušenja objektov je treba iz njih odstraniti vse eventualno prisotne nevarne snovi in azbestne materiale. Emisije azbestnih vlaken v okolje je treba preprečiti z ukrepi, ki zmanjšujejo emisije vlaken v okolje,
- gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je treba na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov,
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav.
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v času gradnje je potrebno uporabljati le stroje in naprave, ki so redno vzdrževani in ne puščajo olj in goriv, za delavce pa je treba pripraviti navodila za hitro ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi ter jih za hitro ukrepanje tudi ustrezno usposobiti.
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo intervencijo pristojnih usposobljenih služb,
- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa ima funkcijo zaščite pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
Obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav:
Ni posebnih obveznosti.
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in odstopanja
Etapnost
Izvedba SZN je možna v več medsebojno neodvisnih etapah. Posamezno etapo predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo in komunalno ter energetsko navezavo, kar predstavlja funkcionalno celoto.
Odstopanja
SZN v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite.
Kot odstopanja so dovoljene:
- spremembe dimenzij tlorisnih gabaritov objektov do ±15%,
- višinsko je dovoljena izgradnja še dveh nadstropij s skupno max. višino objektov do 15 m (od kote pritličja),
- dopustna so odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju (tudi na omrežju internih cest in natančnih lokacij uvozov iz njih v območju SZN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta SZN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja za to spremembo pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev),
- možna so tudi manjša odstopanja od predlaganih parcelnih mej zaradi neurejenega lastništva. To so premiki parcelnih mej tako, da ostajajo na gradbeni parceli vse zahtevane funkcije (dostopi, dovozi, parkirišča, manipulativne površine).
Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije SZN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.«

Za območje urejanja prostora, določeno s predmetnimi spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta, veljajo določbe tega odloka z dnem njegove uveljavitve.

Spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško, Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem in Krajevni skupnosti mesta Krško.

Nadzor nad izvajanjem sprememb in dopolnitev odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.