Na podlagi 23. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik določa organizacijo in način izvrševanja pravice do verske duhovne oskrbe policistov in policistk (v nadaljnjem besedilu: policist).

Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe pod pogoji, določenimi v Zakonu o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07) in v tem pravilniku.

(1) Versko duhovno oskrbo v policiji organizira uslužbenec oziroma uslužbenka generalne policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec generalne policijske uprave), ki mora pri izvrševanju te pravice zagotoviti enakopravnost različnih veroizpovedi.
(2) Pri organiziranju verske duhovne oskrbe lahko uslužbenec generalne policijske uprave sodeluje z drugimi državnimi organi in predstavniki registriranih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji.
(3) Podroben opis nalog in obveznosti uslužbenca generalne policijske uprave se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Vodje policijskih enot morajo zagotoviti, da se verska duhovna oskrba policistov izvaja nemoteno in ne ovira rednega dela policijske enote. Kot redno delo se šteje nemoteno izvajanje nalog iz prvega odstavka 3. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 14/07 – ZVS).

(1) Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe na podlagi izrecne želje.
(2) Policist uresničuje pravico do verske duhovne oskrbe v času, ko neposredno ne opravlja nalog, v času pripravljenosti na delovnem mestu ali času, ki je določen za počitek. Praviloma se čas, ko je policist pri verski duhovni oskrbi, ne šteje v delovni čas, razen v primerih, določenih v tretjem odstavku tega člena.
(3) V izjemnih primerih (npr. daljše neprekinjeno delo zaradi posebnih okoliščin, kot so naravne nesreče, izredno stanje, delo v vojnih razmerah in podobno) se lahko verska duhovna oskrba policistov izvaja tudi med delovnim časom, vendar pa zaradi tega ne sme biti ovirano izvajanje nalog.
(4) O izvajanju duhovne oskrbe na podlagi prejšnjega odstavka odloči generalni direktor policije za delavce generalne policijske uprave, direktor policijske uprave za delavce policijske uprave, v mednarodnih mirovnih in drugih misijah pa vodja slovenske misije v soglasju z vodstvom teh misij.

(1) Za izrecno željo do verske duhovne oskrbe se šteje vsaka želja, ki jo policist sporoči ustno ali pisno vodji policijske enote ali uslužbencu generalne policijske uprave. Policist mora željo sporočiti najmanj tri dni pred dnem, ko želi to pravico uveljavljati, razen v izjemnih primerih, določenih v tretjem odstavku prejšnjega člena.
(2) Vodja policijske enote mora o tem obvestiti uslužbenca generalne policijske uprave.
(3) Če policist izrazi željo neposredno uslužbencu generalne policijske uprave, mora ta o tem obvestiti njegovega vodjo, da v skladu s 4. členom tega pravilnika zagotovi, da uveljavljanje pravice do verske duhovne oskrbe ne bi oviralo rednega dela policijske enote.

(1) Verska duhovna oskrba se izvaja v obliki razgovora ali obreda z duhovnikom izbrane veroizpovedi, glede na običaje vere, v kateri se verska duhovna oskrba izvaja.
(2) Ob državnih in verskih praznikih oziroma ob drugih svečanostih se lahko zagotovi organizirana duhovna oskrba večjega števila policistov v obliki verskega obreda v verskem objektu. Za organizacijo verskega obreda je odgovoren uslužbenec generalne policijske uprave.

(1) Verska duhovna oskrba se izvaja v ustreznih prostorih policije, če je to mogoče, lahko pa tudi v prostorih verske skupnosti ali v drugih prostorih.
(2) Kot ustrezni prostor za izvajanje verske duhovne oskrbe se šteje prostor, ki zagotavlja zaupnost pogovora.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.