Na podlagi šestega in sedmega odstavka 101. člena in prvega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v skladu z:
– Direktivo Sveta z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (82/176/EGS) (UL L št. 81 z dne 27. 3. 1982, str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48),
– Direktivo Sveta z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (83/513/EGS) (UL L št. 291 z dne 24. 10. 1983, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48),
– Direktivo Sveta z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (84/156/EGS) (UL L št. 74 z dne 17. 3. 1984, str. 49), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48),
– Direktivo Sveta z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (84/491/EGS) (UL L št. 274 z dne 17. 10. 1984, str. 11), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48),
– Direktivo Sveta z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (86/280/EGS) (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48),
– Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1), in
– Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52).
(2) Ta pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se zaradi analize odvzame na merilnem mestu v časovnem obdobju in na način, določen s tem pravilnikom;
1.1. trenutni vzorec odpadne vode je enkratni odvzem vzorca odpadne vode;
1.2. kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je zmes enakih količin najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v obdobju največ dveh ur v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut;
1.3. reprezentativni vzorec odpadne vode je zmes več trenutnih vzorcev, odvzetih na časovno ali pretočno sorazmeren način na istem merilnem mestu v obdobju, ki ni krajše od 2 in ne daljše od 24 ur. Reprezentativni vzorec se vzorči ročno ali z avtomatskimi vzorčevalniki;
1.4. časovno sorazmeren način vzorčenja je odvzem po količini enakih trenutnih vzorcev v enakomernih časovnih presledkih;
1.5. pretočno sorazmeren način vzorčenja je odvzemanje po količini enakih trenutnih vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode;
2. Uredba 166/2006/ES je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33, z dne 4. 2. 2006, str. 1), v nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006/ES;
3. poseben predpis je predpis, ki ureja odvajanje odpadnih vod iz posamezne vrste naprav ali odvajanje posamezne snovi v industrijski odpadni vodi iz seznama nevarnih snovi iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1) Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je upravljavec naprave, za katero je določeno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, da je izvajanje emisijskega monitoringa obvezno (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
(2) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja iz komunalne ali skupne čistilne naprave, je zavezanec upravljavec te naprave, razen za malo čistilno napravo, ki ni infrastruktura občine, za katero pa je zavezanec izvajalec občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju, kjer je mala čistilna naprava.

Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:
1. merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem;
2. vzorčenje odpadne vode;
3. merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem;
4. kemijsko in biološko analiziranje vzorca odpadne vode glede na osnovne in dodatne parametre;
5. vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun letne količine odpadne vode in letne količine nevarnih snovi;
6. izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode, če je za njih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi za posamezno vrsto naprav ali komunalno oziroma skupno čistilno napravo, določena mejna vrednost, in
7. izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

(1) Osnovni parametri odpadne vode so temperatura, pH-vrednost, neraztopljene in usedljive snovi, KPK in BPK(5) razen za komunalne ali skupne čistilne naprave, za katere so osnovni parametri odpadne vode neraztopljene snovi, KPK in BPK(5), in male komunalne čistilne naprave, za katere sta osnovna parametra KPK in BPK(5).
(2) Če odpadna voda iz naprave, pripadajoče industrijske čistilne naprave ali skupne čistilne naprave vsebuje nevarne snovi, določene s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in kanalizacijo, in se odpadna voda odvaja neposredno v vode, je osnovni parameter tudi parameter strupenosti.

(1) Dodatni parametri odpadne vode so za komunalno ali skupno čistilno napravo tisti parametri, za katere so s predpisom, ki ureja emisijo snovi z odvajanjem odpadne vode v vode iz komunalnih čistilnih naprav, določene mejne vrednosti.
(2) Za skupno čistilno napravo so dodatni parametri odpadne vode na njenem iztoku poleg dodatnih parametrov iz prejšnjega odstavka tudi parametri, za katere se določajo mejne vrednosti za skupno čistilno napravo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Če se komunalna ali skupna čistilna naprava uvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006/ES, so dodatni parametri odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave poleg parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi parametri, katerih letna emisija presega količine, za katere je treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi izpuščenih v vode in javno kanalizacijo z odvajanjem odpadnih vod v skladu z Uredbo 166/2006/ES.
(4) Če se komunalna ali skupna čistilna naprava nahaja na območju kopalnih voda, kjer je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti dodatno obdelavo odpadne vode, so dodatni parametri odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave poleg parametrov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena tudi mikrobiološki parametri v skladu s predpisom iz tega odstavka.

(1) Za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, in za katero poseben predpis ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, so dodatni parametri odpadne vode parametri, za katere so s takim predpisom določene mejne vrednosti.
(2) Če v napravi, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, poteka dejavnost, ki se razvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006/ES, so dodatni parametri odpadne vode parametri, katerih letna emisija pri običajnem obratovanju naprave presega količine, za katere je treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi izpuščenih v vode in javno kanalizacijo z odvajanjem odpadnih vod v skladu z Uredbo 166/2006/ES.
(3) Za napravo, ki je hkrati naprava iz prvega in drugega odstavka tega člena, so dodatni parametri odpadne vode vsi dodatni parametri iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Za napravo, katere emisijo snovi in toplote z odvajanjem odpadnih voda ne ureja posebni predpis, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave na podlagi predloga, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga pooblaščeni izvajalec meritev na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Če v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, za obratovanje naprave okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti, določi dodatne parametre industrijske odpadne vode pooblaščeni izvajalec meritev na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča onesnaženost odpadne vode.
(5) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena lahko ministrstvo za napravo določi tudi drug parameter kot dodatni parameter, če na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča onesnaženost industrijske odpadne vode, v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ugotovi, da:
– ta parameter pomembno vpliva na kemijsko stanje vode, v katero se neposredno ali preko javne kanalizacije odvaja industrijska odpadna voda iz te naprave, ali
– ta parameter škodljivo vpliva na biološko razgradnjo odpadne vode, ki se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi, ali
– meritve tega parametra upravljavec naprave potrebuje zaradi obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
(6) Za napravo, kjer nastajajo le hladilne vode, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, in za katero emisijo snovi in toplote z odvajanjem odpadnih vod ne ureja predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare ali vroče vode, je treba pri prvih meritvah izmeriti temperaturo hladilne vode na iztoku iz naprave ne glede na to, ali se hladilna voda odvaja v kanalizacijo ali neposredno v vode.

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.

(1) Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove naprave, nove komunalne naprave ali nove skupne čistilne naprave in po vsaki večji spremembi obratovanja teh naprav.
(2) Prve meritve se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če je za gradnjo ali spremembo naprav iz prejšnjega odstavka gradbeno dovoljenje predpisano. Če v postopku izdaje uporabnega dovoljenja poskusno obratovanje ni določeno ali če za gradnjo ali spremembo naprave iz prvega odstavka tega člena ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se prve meritve izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po prvem zagonu naprave.
(3) Prve meritve se izvajajo v enakomernih časovnih presledkih, ki niso krajši od 10 dni, in v času, ko je naprava ali čistilna naprava v obratovalnem stanju polne obremenitve.
(4) Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za komunalno ali skupno čistilno napravo, na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave, določita na podlagi preglednice 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in veljata za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod.
(5) Ne glede na zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave se pri prvih meritvah na vtoku na komunalno ali skupno čistilno napravo, izvedejo tudi meritve potrebne za izračun učinka čiščenja odpadnih voda.
(6) Število obveznih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah se za napravo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, določita na podlagi preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika.
(7) Ne glede na število letnih meritev iz preglednic 1 in 2 v prilogi 1 tega pravilnika pri prvih meritvah ni treba opraviti več kakor 3 meritve, če gre za napravo, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, in ne več kakor eno meritev, če gre za napravo, za katero ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
(8) Če rezultati meritev kateregakoli od parametrov meritev presegajo mejno vrednost, je treba meritev ponoviti, taka meritev pa se ne šteje za meritev iz prejšnjega stavka.
(9) Za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila obveznih meritev in časa vzorčenja iz šestega odstavka tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določene v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane naprave.

(1) V okviru emisijskega monitoringa mora zavezanec zagotavljati izvedbo:
1. trajnih meritev količine odpadne vode in temperature, če so za napravo določene s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter trajnih meritev dodatnih parametrov, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo iz posamezne vrste naprav,
2. občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem.
(2) Osnovni in dodatni parametri odpadne vode iz prejšnjega odstavka se določijo na način iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika.

(1) Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem naprave oziroma komunalne ali skupne čistilne naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje skozi celo koledarsko leto.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati, ko je naprava ali komunalna ali skupna čistilna naprava v obratovalnem stanju, značilnem za obdobje med dvema zaporednima občasnima meritvama.
(3) Za komunalne ali skupne čistilne naprave je letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave glede na njihovo zmogljivost določena v preglednici 1 priloge 1 tega pravilnika.
(4) Ne glede na letno pogostost občasnih meritev, določeno v preglednici 1 priloge 1 tega pravilnika, je letna pogostost meritev 12, če komunalna ali skupna čistilna naprava z zmogljivostjo od 2.000 do 10.000 PE čezmerno obremenjuje okolje.
(5) Letna pogostost meritev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena velja za vse osnovne in dodatne parametre odpadnih vod iz komunalne ali skupne čistilne naprave razen za mikrobiološke parametre, ki se jih meri samo v obdobju leta, ko se ugotavlja bakteriološka onesnaženost kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja kopalne vode.
(6) Če se ugotavlja za celotni dušik ali za celotni fosfor v odpadni vodi iz komunalne ali skupne čistilne naprave skladnost z zahtevami predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, na podlagi učinka čiščenja celotnega dušika oziroma celotnega fosforja, je treba pri občasnih meritvah izvajati na dotoku na komunalno ali skupno čistilno napravo meritve, ki so potrebne za izračun učinka čiščenja odpadnih vod.
(7) Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, sta določena v preglednici 2 priloge 1 tega pravilnika.
(8) Letna pogostost meritev iz prejšnjega odstavka velja za vse osnovne in dodatne parametre industrijske odpadne vode na posameznem iztoku iz naprave.
(9) Letna pogostost občasnih meritev iz sedmega odstavka tega člena velja tudi za napravo, ki obratuje sezonsko ali s prekinitvami, pri čemer pa se mora izvedba občasnih meritev namesto v obdobju leta časovno razporediti enakomerno v obdobju obratovanja naprave.
(10) Za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja iz tretjega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti čistilne naprave, za določitev števila občasnih meritev in časa vzorčenja iz sedmega odstavka tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz naprave, določene v projektni dokumentaciji naprave.

(1) Vzorčenje 6 urnega reprezentativnega vzorca odpadne vode se izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem industrijske odpadne vode iz naprave oziroma med najmočnejšim dnevnim odvajanjem komunalne odpadne vode iz komunalne ali skupne čistilne naprave.
(2) Če je za napravo ali komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen 6-urni reprezentativni vzorec, se čas vzorčenja lahko podaljša.
(3) Če je za napravo po tem pravilniku določen 24-urni čas vzorčenja za pridobitev reprezentativnega vzorca odpadne vode, se čas vzorčenja lahko skrajša:
– na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave,
– na 6-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kot 75% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave.
(4) Če se več kot 85% povprečne dnevne količine odpadne vode, izračunane na podlagi letne količine odpadne vode iz naprave, odvede v manj kot 4 urah v katerem koli obdobju dneva, se namesto reprezentativnega vzorca odvzame kvalificirani trenutni vzorec.
(5) Če se odpadna voda odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način in čas praznenja ni daljši od 24 ur, se namesto reprezentativnega vzorca vzorči s trenutnim vzorcem iz naprave ali izravnalnega bazena pred praznjenjem.

(1) Če je za komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen 24-urni čas vzorčenja za pridobitev reprezentativnega vzorca odpadne vode, se pri vzorčenju upošteva zadrževalni čas.
(2) Če je za komunalno ali skupno čistilno napravo po tem pravilniku določen čas vzorčenja manjši od 24 ur, se pri vzorčenju upošteva zadrževalni čas le, če izvajalec monitoringa na podlagi poznavanja razmer na komunalni ali skupni čistilni napravi ugotovi, da to bistveno vpliva na rezultat izračuna učinka čiščenja.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko izvajalec monitoringa vzorči odpadno vodo brez upoštevanja zadrževalnega časa, če ugotovi, da za posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo upoštevanje zadrževalnega časa nima vpliva na izračun učinka čiščenja, in to v poročilu o izvedenih meritvah tudi obrazloži.

(1) Če so predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, morajo biti izvedene tako, da so zagotovljeni podatki o:
– letni količini odpadne vode,
– največjem 6 urnem povprečnem pretoku odpadne vode,
– največji dnevni količini odpadne vode,
– količini in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med vzorčenjem odpadne vode.
(2) Če so predpisane trajne meritve temperature odpadne vode, morajo biti meritve izvedene tako, da se iz rezultatov meritev lahko izračunajo dnevne povprečne vrednosti emisijskih deležev oddane toplote.

(1) V okviru občasnih meritev je treba zagotoviti merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem skladno s standardom iz priloge 2 tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa količine odpadne vode med vzorčenjem ni treba meriti, če:
– je letna količina industrijske odpadne vode iz naprave manjša od 12.000 m3 in majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja meritve pretoka odpadne vode ali
– gre za malo komunalno čistilno napravo, pri kateri majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja meritve pretoka odpadne vode.

(1) Na vsakem iztoku industrijske odpadne vode iz naprave in na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave je treba urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
(2) Za izračun učinka čiščenja odpadnih voda je treba urediti stalno merilno mesto iz prejšnjega odstavka tudi na vtoku na komunalno ali skupno čistilno napravo.
(3) Merilno mesto iz prvega in drugega odstavka tega člena mora ustrezati standardom iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ureditev merilnega mesta pa ne sme odstopati od ureditve, ki jo objavi ministrstvo na svoji spletni strani.

(1) Za vzorčenje, meritev temperature, meritev pH-vrednosti in meritev pretoka ter pripravo homogeniziranega vzorca ter njegovo konzerviranje se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 2 tega pravilnika.
(2) Za analizo vzorca odpadne vode se uporabljajo metode, ki so določene s standardi v prilogi 2 tega pravilnika.
(3) Za analize iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če je pooblaščeni izvajalec meritev za te metode pridobil akreditacijo.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se za merjenje posameznega parametra odpadne vode iz priloge 2 tega pravilnika, razen za merjenje strupenosti in usedljivih snovi, lahko uporabljajo le tiste preskusne metode, pri uporabi katerih je meja zaznavnosti vsaj 10-krat nižja od mejne vrednosti, določene za ta parameter.
(5) Analiza homogenega vzorca in določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 2 tega pravilnika posebej označeni.
(6) Za analizo mikrobioloških parametrov se uporabljajo metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje mikrobiološke onesnaženosti v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode.
(7) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko namesto izmerjene vrednosti parametra AOX pri vrednotenju rezultatov obratovalnega monitoringa uporabi rezultat izračuna letne povprečne koncentracije AOX, ki temelji na podatkih o letnih količinah kemikalij z vsebnostjo klora, ki so bile uporabljene v tehnološkem procesu naprave, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, in letni količini industrijske odpadne vode, ki se je odvajala v okolje preko iztoka odpadne vode, na katerem se ugotavlja letna povprečna koncentracija AOX.
(8) Nadomestitev izmerjene vrednosti koncentracije AOX v odpadni vodi z rezultatom izračuna letne povprečne koncentracije AOX iz prejšnjega odstavka je upravičena, če:
– je mejna vrednost koncentracije AOX manjša od 0,2 mg/l,
– pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa v poročilu o opravljenih občasnih in trajnih meritvah s posebno obrazložitvijo dokaže, da zaradi lastnosti odpadne vode s preskusno metodo za ugotavljanje koncentracije AOX v odpadni vodi niso izpolnjene zahteve iz četrtega odstavka tega člena, in
– zavezanec za obratovalni monitoring vodi evidenco uporabljenih kemikalij na območju naprave tako, da je na podlagi podatkov iz te evidence razvidna najmanj za vsak koledarski mesec posebej masa porabljenih kemikalij, ki vsebujejo klor, in masa klora, ki ga vsebujejo porabljene kemikalije.

(1) Če so s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in v kanalizacijo, za posamezno napravo ali čistilno napravo trajne meritve pretoka odpadne vode posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja neposredno z meritvami na iztoku iz naprave, za katero so s predpisi določene trajne meritve.
(2) Trajne meritve pretoka odpadne vode se lahko namesto na iztoku iz naprave izvajajo na dotoku v napravo, če je mogoče dokazati povezavo med obema pretokoma.
(3) Če s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in v kanalizacijo, trajne meritve pretoka odpadne vode niso posebej predpisane, se letna količina odpadne vode ugotavlja posredno iz podatkov:
– o porabi vode,
– o ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po obravnavanem iztoku,
– o prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri šaržni obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovih praznjenj.
(4) Letna količina odpadne vode se ugotavlja za koledarsko leto.

(1) O opravljenih prvih meritvah mora pooblaščeni izvajalec izdelati poročilo.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu monitoringa oziroma prvih meritvah,
2. zavezancu in njegovi dejavnosti,
3. glavnih tehničnih značilnostih naprave ali komunalne ali skupne čistilne naprave ter utrjenih površinah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda,
4. namenu in vrsti meritev ter o obsegu osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode,
5. mestu in času vzorčenja in meritev,
6. vremenskih razmerah in količini odpadne vode med vzorčenjem,
7. uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,
8. rezultatih vsake posamezne meritve in izračunov iz 4. člena tega pravilnika,
9. vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,
10. oceni letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode, izražene v enotah obremenitve skladno z določbami predpisa, ki ureja okoljsko dajatev zaradi obremenjevanja okolja z odvajanjem odpadnih vod, ali o oceni letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo.
(3) Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti pisno in v elektronski obliki ministrstvu 30 dni po opravljenih meritvah na obrazcih, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

(1) O opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora pooblaščeni izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz 10. točke drugega odstavka prejšnjega člena nadomesti izračun letne obremenitve zaradi odvajanja odpadne vode ali izračun letnega povprečja učinka čiščenja, če gre za komunalno ali skupno čistilno napravo in podatke o trajnih meritvah, če so predpisane.
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec na obrazcih, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, pisno in v elektronski obliki poslati ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo leto.

Poročilo iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let in njegovo kopijo poslati na ministrstvo na njegovo zahtevo.

(1) Oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
(2) S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa v obsegu, določenem v 4. členu tega pravilnika in za izdelavo strokovne ocene vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ministrstvo podeli pooblastilo v obsegu, za katerega oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da je registrirana za izvajanje dejavnosti v Republiki Sloveniji,
3. da ima akreditacijo za izvajanje preskušanja po metodah iz 17. člena tega pravilnika, v obsegu, za katerega prosi za pooblastilo, z izjemo parametrov označenih v prilogi 2,
4. da z obstoječimi referencami ali na drugačen način izkazuje poznavanje zakonodaje s področja odvajanja odpadnih vod in izvajanje 5., 6. in 7. točke 4. člena tega pravilnika,
5. da ji ni bilo pooblastilo odvzeto v zadnjih dveh letih.

(1) Oseba iz 23. člena tega pravilnika pridobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prejšnjega člena, dokazila iz 1., 2., 3. in 5. točke prejšnjega člena pa pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.

(1) Ministrstvo izda pooblastilo prosilcu za pooblastilo, če izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega pravilnika.
(2) Če pooblaščeni izvajalec prvih meritev in emisijskega monitoringa vloži vlogo za razširitev ali drugo spremembo obsega parametrov, ministrstvo izda novo pooblastilo in sicer za obseg parametrov glede na veljavno pooblastilo in zahtevo stranke za razširitev oziroma drugo spremembo obsega parametrov, če izvajalec prvih meritev in emisijskega monitoringa izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega pravilnika. Z dokončnostjo novega pooblastila preneha veljavnost obstoječega.

(1) Ministrstvo pooblaščenemu izvajalcu prvih meritev in emisijskega monitoringa odvzame pooblastilo, če:
1. je prijavil namero prenehanja izvajanja prvih meritev in emisijskega monitoringa ali
2. ne izpolnjuje več pogojev iz 24. člena tega pravilnika ali
3. več kot dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem med laboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih med laboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce prvih meritev in emisijskega monitoringa organizira ministrstvo, ali
4. če ministrstvo ugotovi nepravilnosti, pri izvedbi prvih meritev ali emisijskega monitoringa, interpretaciji rezultatov meritev, ali kršitve pri poročanju o opravljenih meritvah, ali
5. če v obdobju zadnjih treh let ni izdelal nobenega poročila o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah, ali
6. ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega izvajanja prvih meritev in emisijskega monitoringa.
(2) V primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka se odvzem pooblastila lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
(3) O odvzemu pooblastila ministrstvo izda odločbo.

(1) Za potrebe izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa za zavezance, ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 25. člena tega pravilnika.
(2) Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in sedež pooblaščene osebe,
2. o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero ima pooblastilo.

(1) Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa na podlagi določb Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01), lahko opravljajo prve meritve in emisijski monitoring na podlagi tega pooblastila do izteka njegove veljavnosti.
(2) Ne glede na določbe tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika zavezanci za leto 2006 oddajo poročilo v obliki, ki je določena v Pravilniku o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (Uradni list RS, št. 22/98, 1/01, 106/01 in 13/04).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.