Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1) in 15. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07) je Občinski svet Občine Šentjur na 7. redni seji dne 25. julija 2007 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mala in srednje velika ter mikro podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 364/2004, v skladu z:
– Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006, z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87. in 88. Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (Uradni list L 358, 16. 12. 2006, str. 3-22), v nadaljevanju: Uredba za skupinske izjeme.
– Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87. in 88. Pogodbe ES pri pomoči de minimis (Uradni list L 379, 28. 12. 2006, str. 5-10), v nadaljevanju: de minimis.
– Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005, z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Uradni list EU 277/1, 21. 10. 2005).
Tako se s tem pravilnikom določi način pridobivanja, namen, pogoji in oblike dodeljevanja sredstev, namenjenih za finančno pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Šentjur.

Finančna sredstva za pomoč ohranjanju in razvoju kmetijstva in podeželja se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij.
Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Šentjur se zagotavljajo z Odlokom o proračunu Občine Šentjur za tekoče leto.

Za namene tega pravilnika se uporabljajo naslednji izrazi:
1. „pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87(1) Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja;
2. „kmetijski proizvod“ pomeni:
(a) proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000;
(b) proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 4502, 4503 in 4505 (plutasti izdelki);
(c) proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87;
3. „predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
4. „trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
5. „mala in srednje velika podjetja“ („MSP“) so mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001 – Kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR.
6. „bruto intenzivnost pomoči“ pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne odobri kot podpora, temveč v drugačni obliki, je znesek pomoči enak protivrednosti podpore. Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob odobritvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči v primeru ugodnega posojila, je referenčna obrestna mera, veljavna ob njegovi odobritvi;
7. „naložbe, opravljene za izpolnitev novo uvedenih minimalnih standardov“ pomeni:
(a) v primeru standardov, pri katerih ni predvideno prehodno obdobje, naložbe, ki se dejansko začnejo največ dve leti po tem, ko postanejo standardi obvezni za proizvajalce; ali
(b) v primeru standardov, pri katerih je predvideno prehodno obdobje, naložbe, ki se dejansko začnejo pred datumom, ko postanejo standardi obvezni za proizvajalce;
8. „podjetja v težavah“ pomeni podjetja, za katera se šteje, da so v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Za podjetje v težavah se šteje, tisto podjetje, ki ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja;
9. „transparentna pomoč“ pomeni ukrepe pomoči, pri katerih je mogoče natančno izračunati bruto ekvivalent podpore kot odstotek upravičenih odhodkov ex ante, ne da bi bila za to potrebna ocena tveganja (npr. ukrepi, ki uporabljajo donacije, subvencije obrestnih mer in omejene davčne ukrepe);
10. pravilo »de minimis« se uporablja za dodeljevanje pomoči za majhna in srednje velika podjetja, za naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ter za naložbe za opravljanje storitev in trženje proizvodov on storitev s kmetij.

1. Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Šentjur se finančna sredstva usmerjajo v:
– razvoj ekološkega kmetijstva,
– razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– zagotovitev ustrezne izobrazbe, usposobljenosti in stalnega strokovnega izpopolnjevanja,
– posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja,
– krepitev povezovanja.
Glavni cilj pomoči, ki ga ima Občina Šentjur, ter k uresničevanju katerega si bo prizadevala, je ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja.
2. Navedene prioritete se bodo spodbujale z naslednjimi državnimi pomočmi:
– za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006:
• naložbe v kmetijsko gospodarstvo;
• ohranjanje tradicionalnih stavb;
• pomoč za plačilo zavarovalnih premij;
• tehnična pomoč (usposabljanje in izobraževanje);
• za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 (»de minimisa« za gospodarstvo):
• naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
• naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.

1. Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Šentjur, ali imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, v katera vlagajo in ležijo na območju Občine Šentjur,
– kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Šentjur, ali imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, v katera vlagajo in ležijo na območju Občine Šentjur,
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju Občine Šentjur ali regije;
– organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju Občine Šentjur ali regije.
2. Skladno s smernicami Skupnosti o državni pomoči se lahko pomoč dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso v težavah in če pomoč pomeni spodbudo za izvedbo projekta oziroma je za prosilca nujno potrebna.

Župan s sklepom imenuje Komisijo za pripravo in izvedbo javnega razpisa o dodeljevanju državnih pomoči na področju kmetijstva in podeželja v Občini Šentjur (v nadaljevanju: Komisija).
Komisijo sestavljajo sledeči člani:
– dva člana Odbora za proračun in občinsko premoženje, ki ju predlaga Odbor za proračun in občinsko premoženje,
– dva člana Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, ki ju predlaga Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja,
– dva člana, ki ju predlaga RA Kozjansko in
– en član občinske uprave, ki ga predlaga župan.
Komisija pripravi letni program ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, ki mora vsebovati najmanj:
– navedbo ukrepa;
– skupni znesek sredstev, namenjenih za subvencioniranje programov s področja ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja;
– višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep;
– pogoje in merila za pridobitev sredstev iz pravilnika in dodatne pogoje in merila, ki jih ta pravilnik ne določa.

Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določeni v javnem razpisu.

Javni razpis mora vsebovati:
– vrste pomoči,
– namene, za katere se dodeljujejo sredstva,
– skupni znesek sredstev, namenjenih za subvencioniranje programov s področja ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja,
– višina razpisanih sredstev za posamezni ukrep,
– pogoji in merila za pridobitev sredstev z navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,
– upravičence za dodelitev sredstev,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec,
– upravičene stroške,
– rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave ter naslov, na katerega se posredujejo vloge,
– način reševanja vlog,
– rok, do katerega bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa.

1. Vlogo za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja vložijo upravičenci na osnovi javnega razpisa.
2. Vloge iz 1. točke tega člena vlagajo upravičenci v svojem imenu ali njihovi pooblaščenci za njihov račun.
3. Vloge morajo vsebovati z javnim razpisom zahtevane podatke, predvsem:
– osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko transakcijskega računa;
– namen zahtevka;
– izjavo o točnosti navedenih podatkov;
– izjavo, da prosilec za ta namen še ni prejel sredstev iz državnega in občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, mora njeno višino dokazati z ustrezno dokumentacijo;
– druge, z razpisom ali javno objavo zahtevane podatke.
4. Prejete vloge na podlagi razpisa sprejema občinska uprava, obravnava pa komisija imenovana v 6. členu tega Pravilnika. Vloge se pregledajo v roku, določenem v razpisu.
5. Na podlagi določil tega pravilnika in pogojev razpisa, pripravi Komisija ob sodelovanju občinske uprave predlog upravičencev za dodelitev finančnih sredstev, ki ga potrdi župan.

V nadaljnjem postopku občinska uprava postopa v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 26/06 – UPB2).
Za vsako odobreno pomoč se v odločbi podrobneje opredeli:
– namen in višina sredstev,
– pogoji plačila in možnost preverjanja namenske porabe sredstev,
– določilo, da mora prejemnik ob ugotovljeni nenamenski porabi sredstev le ta vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Župan z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredelijo načini in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev oziroma medsebojne obveznosti.

1. Pomoč se lahko dodeli upravičencem iz prve alineje prve točke 5. člena tega pravilnika. Prednost bodo imeli tisti upravičenci, ki:
– se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z ekološko ali integrirano pridelavo,
– so usmerjeni ali se bodo usmerili v prosto rejo živali.
Upravičenci morajo prav tako izpolnjevati sledeče:
– niso pridobili pomoči za isti namen s strani države ali EU,
– niso podjetja v težavah ter
– dosegajo vsaj enega od spodaj naštetih ciljev.
2. Podpore se bodo dodeljevale naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, katerih cilj bo:
(a) zmanjšanje proizvodnih stroškov;
(b) izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;
(c) izboljšanje kakovosti;
(d) ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
3. Upravičeni stroški:
– stroški izgradnje ali izboljšanja nepremičnin, infrastrukture in pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo (nakup in menjava kritine, prehod na prosto rejo, ureditev samodejnega odplakovanja izločkov, adaptacija hleva in skladišča za krmo, adaptacija mlekovoda in pripadajoče opreme ter objektov);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije in računalniške programske opreme;
– stroški nakupa in postavitve mrež proti toči (nakup in postavitev mreže in pripadajočega materiala);
– stroški postavitve intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov (nakup sadik);
– stroški postavitve rastlinjakov (nakup rastlinjaka in postavitev rastlinjaka);
– stroški postavitve pašnika in obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi (nakup in postavitev ograje);
– stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu (izvedba zemeljskih del);
– stroški urejanja, obnove in izgradnje poljskih poti, ki jih uporablja izključno eno kmetijsko gospodarstvo (nakup in dostava materiala in izvedba zemeljskih del);
– splošni stroški povezani s pripravo in z izvedbo projektov, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.
Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.
Upravičenec mora predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, ki mora biti pridobljena v skladu z veljavno zakonodajo. Predložiti mora potreben načrt ureditve hleva, s popisom del, opreme in tehnologijo reje.
Naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti.
4. Pomoč ne sme biti omejena na določene kmetijske proizvode in mora biti zato odprta za vse sektorje kmetijstva, razen če država članica izloči nekatere proizvode zaradi presežkov ali pomanjkanja prodajnih možnosti. Pomoč se ne sme odobriti za:
(a) nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin;
(b) zasaditev letnih rastlin;
(c) drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;
(d) za preproste naložbe za nadomestitev;
(e) za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.
5. Bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 40% upravičenih stroškov naložbe.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR za posamezni projekt, najvišji znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto pa 3.500 EUR.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

1. Cilj ukrepa je prispevati k ohranjanju tradicionalnih stavb na območju Občine Šentjur.
2. Upravičenci do prejema pomoči iz tega ukrepa so navedeni v prvi, drugi in tretji alineji, prve točke 5. člena tega pravilnika in hkrati niso pridobili pomoč za isti namen s strani države, ter niso v podjetje težavah.
3. Podpora je namenjena sofinanciranju obnove tradicionalnih stavb, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register kulturne dediščine, in sicer:
– za naložbe, namenjena ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke in zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
4. Upravičeni stroški:
– stroški priprave dokumentacije za rekonstrukcijo ali obnovo oziroma sanacijo objekta (strošek izdelave posnetka stanja, strošek arhitekturnega in statičnega načrt), stroški projekta gradnje ali obnove, popisa del in konservatorskega programa;
– stroški materiala za obnovo;
– stroški izvajanja del.
5. Pomoč se lahko odobri v višini do 60% dejanskih stroškov za naložbe iz tretje točke tega člena.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

1. Predmet pomoči je sofinanciranje zavarovalne premije za posevke in plodove ter zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Pomoč ne sme biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina zavarovalnic, kot to določa zgoraj navedeni nacionalni predpis.
2. Za upravičence do prejema pomoči se smiselno uporabljajo določbe 5. člena tega pravilnika.
3. Splošni pogoji upravičenosti morajo biti v skladu s pogoji Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje (Uradni list RS, št. 138/06) z vsemi spremembami in dopolnitvami.
4. Upravičeni stroški: stroški zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov, plodov, živine.
5. Bruto intenzivnost pomoči občine je razlika med višino sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna, do 50% upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, ter živali zaradi bolezni.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €, največji pa 100 € na upravičenca na leto.

1. Predmet pomoči je zagotavljanje tehnične pomoči v kmetijskem sektorju, in sicer za usposabljanje, izobraževanje, informiranje in svetovanje.
2. Upravičenci do pridobitve pomoči so navedeni v tretji in četrti alineji prve točke 5. člena tega pravilnika, ter hkrati niso upravičeni do pridobitve pomoči za isti namen s strani države, ter niso v težavah.
3. Upravičeni stroški:
(a) na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
(i) stroški organiziranja programov za usposabljanje;
(ii) potnih stroškov in dnevnic udeležencev;
(b) na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:
(i) stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
(c) na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih:
(i) stroški udeležbe;
(ii) potni stroški;
(iii) stroški publikacij;
(iv) stroški najemnin razstavnih prostorov;
(v) simbolična nagrada, na tekmovanjih in ocenjevanjih podeljenih nagrad, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
(d) publikacije, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
(e) razširjanja znanstvenih dognanj, če posamezna podjetja, znamke ali porekla niso imenovani.
4. Pomoč lahko krije 100% stroškov iz točke 1 tega člena. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetom.
5. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično pomoč zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.

Najvišji zneski pomoči, določeni v 11. členu in najvišja intenzivnost pomoči določena od 11. do vključno 14. člena tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se pomoč za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe komisije (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006.
Pomoč, izvzeta z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe komisije (ES) št. 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi komisije (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku.

1. Ta pravilnik se uporablja samo za pomoč, pri kateri je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije (pregledna pomoč).
2. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
3. Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v Uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.
Pravilo kumulacije: najvišji zneski pomoči se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev, sredstev lokalnih skupnosti ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
4. Upravičenci do pomoči so navedeni v drugi alineji prve točke 5. člena tega pravilnika.
Upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.

1. Pomoč je namenjena naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Predmet pomoči so naslednje naložbe:
– za predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 k Uredbi (ES) št. 364/2004 (sadja, zelenjave, žit, mleka, mesa, lesa, zelišč …);
– za turizem na kmetiji;
– v dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji;
– v pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
– naložbe za urejanje gozdnih zemljišč;
– v kompostiranje organskih snovi.
1. Upravičenci do pomoči so navedeni v drugi alineji prve točke 5. člena tega pravilnika.
2. Upravičeni stroški:
– vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
– stroški nakupa nove opreme;
– stroški promocije;
– stroški gozdnih vlak;
– splošni stroški.
3. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 200 EUR, najvišji pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

1. Pomoč je namenjena sofinanciranju naložb za:
– neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah ali izven kmetij;
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem;
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
2. Upravičenci do pomoči so navedeni v drugi alineji prve točke 5. člena tega pravilnika.
3. Upravičeni stroški:
– vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
– stroški nakupa nove opreme;
– stroški promocije;
– splošni stroški.
4. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 200 EUR, najvišji pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

1. Pomoč iz tega ukrepa je namenjena:
– izvajanju prednostnih projektov, opredeljenih v Lokalni razvojni strategiji, ki jih bo na podlagi Letnega programa dela predlagala Lokalna akcijska skupina (v nadaljevanju: LAS);
– dejavnosti usposobitve in delovanja LAS ter animaciji podeželskega prebivalstva in pridobivanju znanj;
– spodbujanju in podpiranju sodelovanja med LAS-i (izmenjave izkušenj, prenos dobrih praks, čezmejno sodelovanje, informiranje med LAS-i).
2. Upravičeni stroški:
– stroški delovanja in vodenja LAS;
– stroški izvedbe programov usposabljanja in animacije podeželskega prebivalstva in vodij LAS;
– priprava ustreznega študijskega in promocijskega gradiva;
– stroški za izvedbo projekta LAS;
– stroški, nastali z izvedbo projektov sodelovanja.
3. Upravičenec do pomoči za ta ukrep je LAS.

Namensko uporabo sredstev lahko spremlja in preverja Nadzorni odbor Občine Šentjur ter druge za nadzor financ pristojne institucije.
V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi.

V primeru morebitnega ostanka predvidenih sredstev za posamezni ukrep, namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, predvidenem po letnem programu, se le-ta prerazporedijo za druge ukrepe, določene v skladu z določbami tega pravilnika. Prerazporeditev določi župan s sklepom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šentjur (Uradni list RS, št. 76/02).

Ta pravilnik začne veljati štirinajsti delovni dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.