Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ZLS-UPB-1, 21/06 - odločba US RS in 14/07 - ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 2. korespondenčni seji dne 13. 8. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 3528 Zdole - Cerkev sv. Jurija.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je postavljena na najvišjem delu naselja kot njegova izrazita dominanta in poudarek v širšem prostoru. Cerkev, pozidano leta 1875 v neoromanskem slogu na baročni stavbni zasnovi, sestavljajo zvonik z vhodnim portalom, pravokotna ladja z stranskima nadstropnima kapelama ter enako visok tristranozaključen prezbiterij na severni strani. Banjast obok prezbiterija in kupolast obok ladje prekrivajo medaljoni poslikani s prizori iz Kristusovega življenja. Glavni oltar sv. Jurija je datiran z letnico 1886, tudi stranska oltarja posvečena Mariji Brezmadežni in Srcu Jezusovemu ter prižnica so iz druge polovice 19. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Pleterje, na parcelah št. *1. Vplivno območje spomenika obsega njegovo nepozidano okolico na parc. št. 1/1 in 2, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Spomenik in vplivno območje ležita v enoti EŠD 16541 Zdole - Arheološko območje sv. Jurij. Meje spomenika in vplivnega območja ter enote arheološke dediščine so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
- prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
- ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora kot urejene proste zelene površine,
- prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
- ohrani njegov sakralni pomen in raba,
- ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
- vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu občine.