Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ZLS-UPB-1, 21/06 - odločba US RS in 14/07 - ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 2. korespondenčni seji dne 13. 8. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 3529 Kostanjek - Cerkev sv. Vida.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega, umetnostno-arhitekturnega in kulturno krajinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Baročna cerkev iz začetka 18. stoletja leži odmaknjena od zaselka na izpostavljenem spodmolu pobočja Gore. Cerkev sestavljajo pravokotna, leta 1853 podaljšana in preobokana ladja, tristranozaključen prezbiterij s prizidano zakristijo ter zvonik z vhodnim portalom z letnico 1853, ki se nad kvadratno tlorisno zasnovo nadaljuje v osmerokotnik. Glavni oltar sv. Vida je datiran z letnico 1878, iz druge polovice 19. stoletja sta stranska oltarja sv. Apolonije in sv. Antona Padovanskega. Kor in poslikava ladje in prezbiterija sta iz začetka 20. stoletja.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske Občine Kostanjek, na parceli št. 327/2. Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje severno, zahodno in južno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
- prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
- ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
- prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
- ohrani njegov sakralni pomen in raba,
- ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
- vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu občine.