Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ZLS-UPB-1, 21/06 - odločba US RS in 14/07 - ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Krško na 2. korespondenčni seji dne 13. 8. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 1952 Trška gora pri Krškem - Cerkev sv. Jožefa.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega, umetnostno-arhitekturnega in kulturno krajinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Enotno zasnovana zgodnjebaročna arhitektura z nizkim zvonikom nad trikotnim čelom glavne fasade z letnico 1705, skrito v kronogramu, stoji na vedutno izpostavljenem pobočju Trške gore nad Krškim poljem. Notranjščina je visok pravokoten, ravnostropan prostor z banjasto obokanim nekoliko ožjim prezbiterijem. Glavni oltar je delo kamnoseka Mihaela Cussa iz let 1699-1700. Severni stranski oltar Roženvenske Matere božje je iz sredine 18. stoletja, južni stranski oltar naslikan na steno je iz časa okrog 1740, pred njim stoječi oltar sv. Fabijana je datiran v drugo polovico 17. stoletja. Slika s prizorom Jožefa in Marije, ki iščeta prenočišče, je zgodnje delo slikarja Frana Klemenčiča iz okrog leta 1900.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Krško, na parcelah št. *297 in 2650. Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje severno, zahodno in južno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
- prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
- ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem obstoječe rabe prostora,
- prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
- ohrani njegov sakralni pomen in raba,
- ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
- vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu občine.