Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03) ter 12. in 18. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01, 61/02 in 93/05) je Občinski svet Občine Metlika na 1. izredni seji dne 30. 8. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Grabrovec – Cerkev sv. Urbana v Berčicah (EŠD 2033).
Lastnik kulturnega spomenika je Župnijski urad Metlika.
Cerkev ima zaradi kulturnih, umetnostnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Občino Metlika, zato se jo razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. 77.S, k.o. Grabrovec, ki predstavlja varovano območje kulturnega spomenika. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1:5000, je sestavni del strokovnih osnov za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: zavod).
Strokovne osnove so na vpogled pri zavodu in pri Občini Metlika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Urbana je podeželska podružnica, katere arhitektura verjetno ni starejša od 17. stoletja, njen nastanek pa lahko povežemo z versko obnovo, ki je zajela naše dežele po obdobju reformacije. Njena oltarna oprema priča o sposobnostih metliške podobarske delavnice Jerneja Jereba ob izteku 19. stoletja. Stavba, ki jo odlikuje lega v nepozidanem prostoru, pomeni pomemben element za prostorska razmerja in daje pokrajini prepoznaven akcent, ki ga poudarja mogočna lipa.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh njegovih značilnih vedut;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise in gabarite spomenika, njegovo poslikavo in opremo ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdrževalnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– varovanje ambienta cerkve z mogočno lipo ter prepoved škodljivega poseganja vanjo (sekanje, rezanje, žaganje krošnje ali korenin) in ogrožanja njenih rastiščnih razmer (vkopi, nasutja, onesnaževanje itd.) – možna so le nujna vzdrževalna dela in sanacijski posegi, ki jih prej odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;
– znotraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.
Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
– ohranitev prostorske pojavnosti spomenika;
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
– znanstveno-raziskovalno delo;
– učno-demonstracijsko delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele je v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave, v 30 dneh od uveljavitve odloka, predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.