Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 7. 2007 izdaja minister za pravosodje

V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05 in 5/07) se prvi odstavek 5. člena spremeni tako, da se glasi:
»Sodno osebje so: sekretarji sodišč, sodniški pomočniki, strokovni sodelavci, sodniški pripravniki, sodni referenti, direktor in strokovni delavci v centru za informatiko in drugi delavci pri sodišču.«

V prvem odstavku 7. člena se na koncu črta pika in doda besedilo », glede zadev sodne uprave pa skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.«
V drugem odstavku se besedilo »ter drugih javnih glasil, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način« nadomesti z besedilom »in drugih medijev, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.«
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Izbrana sodna praksa je javnosti dostopna preko spletnih strani slovenskega sodstva.«

V prvem odstavku 8. člena se besedi »javnih glasil« nadomestita z besedo »medijev«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za spremljanje medijev in obveščanje javnosti skrbi predsednik sodišča oziroma po njegovem pooblastilu oseba, pooblaščena za odnose z javnostmi. Sodišče lahko v ta namen ustanovi posebno službo.«
Tretji odstavek se črta.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O zadevah, ki so pri sodišču v reševanju, se obvestila medijem oziroma novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico medija, pri katerem so zaposleni, dajejo pisno ali ustno. V odmevnih zadevah se izjemoma dajejo obvestila na tiskovnih konferencah.«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pisno obvestilo sodišče objavi na svojih spletnih straneh ter pošlje dnevno-informativnim uredništvom posameznih medijev in na Slovensko tiskovno agencijo, če gre za informacijo, ki zadeva splošno javnost. Če gre za odgovor posameznemu mediju ali za obvestilo o zadevi, ki zanima le specializirano ali lokalno javnost oziroma za to javnost specializiran medij, se obvestilo pošlje le izbranemu mediju.«

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri ustnem dajanju informacij ne sodeluje sodnik, ki zadevo, o kateri obvešča javnost, obravnava.
Pri pripravi pisnih obvestil lahko predsednik sodišča od sodnika, vodje pristojnega oddelka ali predsednika senata, ki zadevo obravnava zahteva pripravo pisnega osnutka. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma z njegove strani pooblaščena oseba za odnose z javnostmi lahko pripravo pisnega osnutka zahteva tudi od drugih predsednikov sodišč.
Če sodnik ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, mora izraziti stališče sodišča.«

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če sodišče ugotovi, da v mediju objavljena informacija ni v skladu z obvestilom, ki ga je dalo sodišče, ali da v mediju objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo sodišča, mora predsednik sodišča ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v skladu s predpisi o medijih zahtevati objavo popravka ali odgovora.«
Tretji odstavek se črta.

Prvi odstavek 15. člena se črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O spremljanju poročanja medijev in ukrepih predsednika sodišča lahko sodišča vodijo posebno evidenco »Spremljanje medijev« (obr. SR št. 1) ali pa v ta namen uporabljajo storitev klipinga.«

18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na oglasni deski sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se objavi:
– letni razpored sodnikov;
– pravila za dodeljevanje zadev;
– razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali določitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega:
– opravilno številko in vrsto zadeve, datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke,
– podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku;
– druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;
– druge podatke, za katere tako določa zakon o sodiščih ali sodni red.«

V 19. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dovoljenje za snemanje prostorov znotraj sodne zgradbe izda predsednik sodišča, ki upravlja s posamezno zgradbo. Predsednik sodišča lahko zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo.«

V prvem odstavku 20. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
»Prošnjo za snemanje je potrebno oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave.«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s pisnim dovoljenjem lahko omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanja v medijih v zvezi z informacijo, ki jo mediji posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi.«

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri zbiranju podatkov o storilnosti sodišč in pri primerjanju storilnosti med posameznimi sodišči iste vrste in iste stopnje se upošteva število vseh rešenih zadev in posebej število rešenih pomembnejših zadev na enega sodnika. Storilnost se ugotovi tako, da se število rešenih zadev deli s skupnim številom mesecev, ki so jih sodniki prebili med letom na delu.
Pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov skladno s sedmim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, vodijo sodišča posebej zadeve, ki niso bile rešene v naslednjih rokih:
– preiskava in kazenske zadeve na I. stopnji: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljeni preiskavi oziroma do odprave odločbe prve stopnje;
– zadeve o prekrških: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;
– pravdne in nepravdne zadeve ter gospodarski spori: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;
– postopki pred senatom za mladoletnike: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;
– postopki s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje;
– zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenih preiskovalnih dejanjih;
– izvršilne zadeve: v roku 1 leta od prejema zadeve do končanega izvršilnega postopka (269. in 269.a člen sodnega reda);
– zapuščinske zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o dedovanju;
– zadeve pripravljalnih postopkov zoper mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenem pripravljalnem postopku;
– zemljiškoknjižne zadeve: v roku 1 meseca od prejema popolnega predloga do odprave sklepa;
– zadeve sodnega registra: v roku 1 meseca od prejema zadeve do odprave sklepa;
– zadeve v postopkih upravnih sporov: v roku 18 mesecev od prejema zadeve;
– zadeve v delovnih sporih: v roku 18 mesecev od prejema zadeve.
Če se v zadevi ponovno odloča, se roki za rešitev zadev iz prejšnjega odstavka skrajšajo za polovico.
Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so roki iz drugega ali tretjega odstavka tega člena prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.
Ne glede na prejšnji odstavek se med sodne zaostanke ne štejejo nerešene zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.
Določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za zadeve, v katerih sodišče ne more nadaljevati postopka, ker so nastopile okoliščine, ki skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek o prekrških, začasno preprečujejo pregon obdolženca.«

Za 50. členom se dodata nov 50.a in 50.b člen, ki se glasita:

Sodna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja statističnih raziskovanj. Sodna statistika se izvaja po načelu nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti statistične zaupnosti in preglednosti. Podatki se pridobivajo in posredujejo na podlagi uporabe strokovnih spoznanj in strokovno ustreznih metod.
Sodna statistika zagotavlja pravosodnim in drugim državnim organom, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanju sodnih zadev.
Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, s pomočjo skupne poročevalske enote in sodišč. Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike so:
– razvojne naloge sodne statistike,
– analiziranje statističnih podatkov in tolmačenje rezultatov statističnih raziskovanj,
– določanje metodoloških osnov statističnih raziskovanj, z obrazci, ki so njihov sestavni del,
– zbiranje podatkov in njihovo obdelovanje,
– sodelovanje s skupno poročevalsko enoto,
– shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih raziskovanj,
– pripravljanje statističnih prognoz in trendov,
– vzpostavljanje, vodenje in vzdrževanje statističnih zbirk podatkov,
– nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti skupne poročevalske enote za statistična raziskovanja.

Poročevalske enote so sodišča kot dajalci podatkov, ki skladno z 82. členom Zakona o sodiščih vodijo zbirke podatkov, kot so vpisniki, imeniki in pomožne knjige. Skupna poročevalske enota za podatke iz centralnih informatiziranih vpisnikov je Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki opravlja naslednje naloge:
– pravočasno in pravilno zbiranje podatkov od posameznih poročevalskih enot,
– nudenje strokovne pomoči poročevalskim enotam,
– pravočasno in pravilno posredovanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Podatke iz vpisnikov, ki še niso informatizirani, sodišča pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Poročevalske enote so na podlagi metodoloških osnov statističnih raziskovanj dolžne posredovati ministrstvu oziroma skupni poročevalski enoti popolne in pravilne podatke pravočasno in na predpisani način.
Če posredovani podatki niso pravilni oziroma popolni, jih morajo poročevalske enote pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili skupne poročevalske enote.
Sodišča pošljejo podatke iz drugega odstavka tega člena, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ter skupni poročevalski enoti, v ustrezni in v naprej dogovorjeni elektronski obliki:
– do 20. januarja tekočega leta za četrto trimesečje preteklega leta in za celotno preteklo leto,
– do 15. aprila tekočega leta za prvo trimesečje tekočega leta,
– do 15. julija tekočega leta za drugo trimesečje tekočega leta,
– do 15. oktobra tekočega leta za tretje trimesečje tekočega leta.
Skupna poročevalska enota pošlje podatke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, največ 5 delovnih dni po rokih iz prejšnjega odstavka.
Če posredovani podatki po prejšnjem odstavku tega člena niso pravilni oziroma popolni, jih mora skupna poročevalska enota oziroma sodišča pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili ministrstva, pristojnega za pravosodje.
O poslovanju sodišča v preteklem letu seznani predsednik sodišča s pisnim poročilom ministrstvo, pristojno za pravosodje, ter sodnike, do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.«

V 101. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Oblika sodnih pisanj mora biti skladna s celostno grafično podobo slovenskega sodstva, sprejeto s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodišča morajo pri poslovanju uporabljati vzorce tipskih pisanj verificiranih pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.«
Sedanja prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

122. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sodišča obrazce naročajo pri založniku, ki ima sklenjeno pogodbo z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, pečate in štampiljke pa lahko naročajo tudi pri drugem izdelovalcu.«

Tretji odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če nastanejo stroški pri zaprošenem sodišču, opravi to sodišče popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu sodišču. Zaprošeno sodišče iz svojih sredstev izplača le stroške vročanja. Izplačilo računovodstvo knjiži skladno z računovodskimi standardi.«

V tretjem odstavku 130.a člena se beseda »obrazcu« nadomesti z besedo »obrazcih«.
Besedilo »(obr. SR št. 14a)« se nadomesti z besedilom »(obr. SR št. 14a, 14b in 14c)«.
Število »15« se nadomesti s številom »20«.

V 130.b členu se beseda »obrazcu« nadomesti z besedo »obrazcih«.

131. člen spremeni tako, da se glasi:
»Če dolžnik stroškov ne plača v odrejenem roku, računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po izteku tega roka pozove pristojno izvršilno sodišče, da po uradni dolžnosti izterja stroške po določbah zakona, ki ureja izvršbo (obr. SR št. 15). Datum predlagane izvršbe računovodstvo vpiše v svojo evidenco dolžnikov.
Če je izvršba neuspešna, obvesti računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe vpisničarja z obvestilom (obr. SR št. 16), ki mu priloži tudi kopijo sklepa. Vpisničar obvestilo s spisom predloži sodniku v odločitev.
Sodnik mora najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi spisa izdati odredbo oziroma sklep, ki se predloži tudi računovodstvu zaradi ustreznih vpisov.«

V drugem odstavku 146.a člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Sodnike se razporedi tako, da se upošteva abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Pri razporeditvi sodnikov se mora upoštevati enakomerna obremenitev vseh sodnikov na območju istega okrožnega sodišča v delovnem času in izven delovnega časa, tako, da so sodniki razporejeni dnevno ali tedensko.«

V prvem odstavku 157. člena se besedilo »personalni svet na predlog predsednika sodišča« nadomesti z besedilom »predsednik sodišča«.

V 172. členu se za besedilom »statistično-evidenčno službo« doda besedilo »skrb za pravočasno in pravilno elektronsko vpisovanje vseh potrebnih podatkov v sistem, ki ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, omogoča vodenje kadrovske in osebne evidence, na podlagi zakona, ki ureja sodišča in zakona, ki ureja sodniško službo«.

V tretjem odstavku 186.b člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če imetnik izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je izkaznica poškodovana, jo je imetnik dolžan preklicati na svoje stroške ter o tem nemudoma obvestiti Ministrstvo za pravosodje.«

Prvi odstavek 204. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sodišča imajo lahko sekretarja sodišča, ki je univerzitetni diplomirani pravnik ali univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom.«

211. člen se črta.

V tretjem odstavku 252. člena se besedi »v dvojniku« črtata.
Četrti odstavek se črta.

254. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če je pravno sredstvo vloženo zoper odločbo sodišča druge stopnje, predloži sodišče prve stopnje spis Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije po sodišču druge stopnje, ki ga skupaj s spremnim dopisom (obr. SR št. 43) pošlje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.«

Prvi odstavek v 255. členu se črta.
Drugi odstavek, ki postane prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Po odločitvi o pravnem sredstvu vrne sodišče druge stopnje sodišču prve stopnje spis z izvirnikom svoje odločbe in posvetovalnega zapisnika.«
Tretji odstavek se črta.

Za 255. členom se doda nov 255.a člen, ki se glasi:

Ko zunajobravnavni senat pri okrožnem sodišču odloča o pritožbi zoper sklep policije, osnuje svoj spis in na ovitek vpiše priložitev spisa prve stopnje; po vrnitvi spisa zaznamek odčrta.
Po odločitvi o pravnem sredstvu vrne zunajobravnavni senat spis s toliko prepisi svoje odločbe, kolikor jih je potrebnih za stranke in organ prve stopnje.
Ob vrnitvi spisa zunajobravnavni senat v svojem spisu obdrži izvirnik svoje odločbe s posvetovalnim zapisnikom in prepis izpodbijane odločbe.«

V prvem odstavku 256. člena se besedilo »za katerega priloži en overjen prepis svoje odločbe« črta.
V drugem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »s toliko prepisi svoje odločbe, kolikor jih je potrebnih za stranke in prekrškovni organ, razen v primeru, ko sodišče odpravi odločbo prekrškovnega organa ter samo odloči o prekršku po določbah, ki veljajo za redni sodni postopek.«

V 275. členu se na koncu tretje alinee doda pika, četrta alinea pa črta.

V prvi alinei 2. točke 276. člena se za besedo »prekrških« doda besedilo »v rednem sodnem postopku«.
V 2. točki se črta pika in dodata nova šesta in sedma alinea, ki se glasita:
»– Vpisnik v postopkih zahtev za sodno varstvo ZSV
– Vpisnik za razne zadeve o prekrških PRr.«

V tretji točki 277. člena se črta pika in dodata nova peta in šesta alinea, ki se glasita:
»– Vpisnik za gospodarske nepravdne zadeve Ng
– Vpisnik za začasne odredbe v gospodarskih zadevah Zg.«

V 2. točki 279. člena se dodata novi tretja in četrta alinea, ki se glasita:
»– Vpisnik za uklonilni zapor na drugi stopnji PRuzp
– Vpisnik za razne zadeve o prekrških PRr«.
V 3. točki se doda nova četrta alinea, ki se glasi:
»– Vpisnik za izvršilne in gospodarske izvršilne zadeve na II. stopnji Ip obr. SR 76
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Višja sodišča splošne pristojnosti vodijo tudi Vpisnik za zadeve rokovnih predlogov RoP«.

V 280. členu se črta pika in doda nova četrta alinea, ki se glasi:
»– Vpisnik za zadeve rokovnih predlogov RoP«.

V 281. členu se črta pika in dodajo nove štirinajsta, petnajsta, šestnajsta in sedemnajsta alinea, ki se glasijo:
»– Vpisnik za pritožbe na podlagi drugega odstavka 30. člena in tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sporih Dsp (obr. SR št. 76)
– Vpisnik za disciplinske postopke zoper notarje Dnp
– Vpisnik za disciplinske postopke zoper odvetnike Dop
– Vpisnik za zadeve rokovnih predlogov RoP«.

295.a člen se spremeni tako, da se glasi:

V vpisnik PR vpisujejo sodišča zadevo o prekrških, v katerih sodijo na prvi stopnji v rednem sodnem postopku.
V vpisnik PR vpisujejo sodišča za vsako zadevo naslednje podatke:
– zaporedna številka,
– datum prejema obdolžilnega predloga,
– sodnik posameznik,
– predlagatelj postopka o prekršku (naziv in naslov predlagatelja),
– številka in datum obdolžilnega predloga,
– obdolženec (osebno ime, EMŠO, datum rojstva za tujce, ki nimajo EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, zaposlitev, firma in sedež pravne osebe ter matična številka),
– člen in predpis, ki določa prekršek,
– datum storitve prekrška,
– dodatne označitve:
– o obdolžencu:
– fizična oseba, pravna oseba, odgovorna oseba, samostojni podjetnik posameznik,
– tujec,
– mladoletnik
– o postopku:
– začasen zaseg predmetov, obravnavanje zadev po 108. do 110. členu in ali je bil obdolženec pridržan),
– podatki o vozniškem dovoljenju, če gre za kršitev cestnoprometnih predpisov (številka vozniškega dovoljenja, ime upravne enote, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorije motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano),
– nahajanje spisa (narok, obravnava, zaprosilo),
– odstop,
– sklep, izdan v postopku,
– vrsta odločitve (datum izdaje),
– sodba (obdolžilni predlog se zavrne, postopek se ustavi – razlog ustavitve), obdolženec se spozna za odgovornega (globa ali opomin, stranske sankcije, stroški postopka, odvzem premoženjske koristi, odločitev o premoženjsko pravnem zahtevku),
– druge odločitve,
– združitev in izločitev postopka,
– pritožbeni postopek (pritožnik, datum vložitve pritožbe, odločitev sodišča prve stopnje, datum izdaje odločbe višjega sodišča, odločitev višjega sodišča, datum prejema odločitve višjega sodišča),
– datum pravnomočnosti,
– izredno pravno sredstvo (datum vložitve, naziv, odločitev),
– izvršitev odločitve (glede posameznih izrečenih sankcij),
– prostovoljna izvršitev,
– predlog za določitev uklonilnega zapora, predlog za nadomestitev globe z opravo nalog,
– prisilna izterjava povprečnine, stroškov postopka,
– stranske sankcije in odvzem premoženjske koristi,
– izvršitev vzgojnih ukrepov,
– komu in kdaj je bila poslana, datum,
– datum sklepa o zastaranju izvršitve,
– spis vložen v arhiv,
– opombe.«

295.c člen se spremeni tako, da se glasi:

V vpisnik PRuz vpisujejo sodišča določitev uklonilnega zapora. V vpisnik PRuz vpisujejo sodišča za vsako zadevo naslednje podatke:
– opravilna številka,
– datum vpisa,
– predlagatelj (sodišče/prekrškovni organ),
– storilec (ime in priimek, EMŠO, datum rojstva za tujce, ki nimajo EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvo),
– datum prejema,
– opravilna številka odločbe prekrškovnega organa/sodbe, datum pravnomočnosti odločbe prekrškovnega organa/sodbe, datum izvršljivosti odločbe prekrškovnega organa/sodbe,
– datum storitve prekrška,
– višina izrečene globe za prekršek in znesek neplačane globe,
– številka računa za plačilo globe,
– sklep o predlogu za določitev uklonilnega zapora,
– datum vročitve sklepa,
– ugovor na sklep/predlog za nadomestitev globe,
– dopis Centru za socialno delo,
– nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist,
– vsebina naloge in število dni opravljanja nalog,
– umik predloga za nadomestitev globe,
– sklep o utemeljenosti ugovora,
– datum vročitve sklepa,
– pritožba,
– odločitev višjega sodišča (potrditev/razveljavitev),
– datum pravnomočnosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora,
– poziv,
– prošnja za preložitev prestajanja uklonilnega zapora,
– predlog za nadomestitev globe po prejemu poziva,
– datum nastopa uklonilnega zapora,
– prisilni privod,
– uklonilni zapor prestal – v trajanju (dni),
– globa plačana,
– predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v korist skupnosti po prestanem uklonilnem zaporu,
– sklep o predlogu za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist,
– pritožba na odločitev o nenadomestitvi globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti,
– odločitev višjega sodišča (potrditev/razveljavitev),
– povezava (razveljavitev – nov vpis),
– naloge opravljene,
– kazen plačana (da v celoti, deloma/ne/nadomeščena z deli) in datum plačila,
– datum poslanega predloga za prisilno izterjavo,
– sklep o neizterljivosti,
– opombe.«

V prvem odstavku 295.e člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»V vpisnik PRnk vpisujejo sodišča zadeve, v katerih ni pogojev za določitev uklonilnega zapora in je storilec predlagal nadomestitev izrečene globe in zadeve, v katerih je storilec predlagal nadomestitev globe z opravo nalog, preden je pristojni organ podal pristojnemu sodišču predlog za določitev uklonilnega zapora.«
Za četrto alineo se doda nova peta alinea, ki se glasi:
»– predlog za pripravo nalog in ustrezne organizacije, poslan Centru za socialno delo:«
Dodata se novi peta in šesta alinea, ki se glasita:
»– vrsta odločitve (datum izdaje):
a) sklep, s katerim se predlog za nadomestitev globe z opravo nalog zavrže,
b) sklep, s katerim se predlog za nadomestitev globe z opravo nalog zavrne,
c) sklep o nadomestitvi globe z opravo nalog v splošno korist,
d) sklep o umiku predloga za nadomestitev globe in o uvedbi postopka prisilne izterjave
– pritožbeni postopek (pritožnik, datum vložitve pritožbe, datum izdaje odločbe višjega sodišča, datum prejema odločitve višjega sodišča).«
Peta, šesta, sedma, osma in deveta alinea se črtajo.
Sedanje deseta, enajsta, dvanajsta, trinajsta in štirinajsta alinea postanejo sedma, osma, deveta, deseta in enajsta alinea.

Za 295.e členom se dodata nov 295.f in 295.g člen, ki se glasita:

V vpisnik ZSV vpisujejo sodišča zahteve za sodno varstvo. V vpisnik ZSV vpisujejo sodišča za vsako zadevo naslednje podatke:
– zaporedna številka,
– datum prejema zahteve za sodno varstvo,
– sodnik posameznik,
– vlagatelj zahteve za sodno varstvo (ime in priimek, oziroma firma in naslov, oziroma sedež),
– prekrškovni organ (naziv in naslov),
– odločba prekrškovnega organa (odločba o prekršku/plačilni nalog/datum in številka),
– člen in predpis, ki določa prekršek,
– datum storitve prekrška,
– dodatne označitve:
a) o obdolžencu:
– fizična oseba, pravna oseba, odgovorna oseba, samostojni podjetnik posameznik,
– tujec,
– vrsta odločitve (datum izdaje):
a) sklep, s katerim se zahteva za sodno varstvo zavrže,
b) sodba, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne,
c) sodba, s katero se odločba o prekršku spremeni (sankcija, odvzem premoženjske koristi, stroški postopka),
d) sodba, s katero se odločba prekrškovnega organa odpravi in nova odločitev (sankcija, odvzem premoženjske koristi, stroški postopka),
e) druge odločitve,
– pritožbeni postopek (pritožnik, datum vložitve pritožbe, datum izdaje odločbe višjega sodišča, odločitev višjega sodišča, datum prejema odločitve višjega sodišča),
– datum odprave,
– opombe,
– izvrševanje (za zadeve v postopku zahteve za sodno varstvo, v katerih je bila odločba prekrškovnega organa odpravljena):
– izvršitev odločitve (glede posameznih izrečenih sankcij),
– prostovoljna izvršitev,
– predlog za določitev uklonilnega zapora, predlog za nadomestitev globe z opravo nalog,
– prisilna izterjava povprečnine, stroškov postopka,
– stranske sankcije in odvzem premoženjske koristi,
– komu in datum kdaj je bila poslana
– datum sklepa o zastaranju izvršitve,
– spis vložen v arhiv,
– opombe.

Vpisnik PRr vodijo vsa sodišča in vanj vpisujejo zadeve o prekrških, ki jih ne vpisujejo v druge vpisnike za zadeve o prekrških.
Vpisnik PRr je enak vpisniku R.«

Za 312. členom se dodata nov 312.a in 312.b člen, ki se glasita:

V vpisnik Ng vpisujejo sodišča nepravdne zadeve iz gospodarskih sporov in zadeve, ki so v pristojnosti gospodarskega oddelka okrožnih sodišč na podlagi zakona, ki ureja sodišča.

V vpisnik Zg vpisujejo sodišča začasne odredbe (brez sočasno vložene tožbe) v gospodarskih zadevah.«

Za 314.b členom se doda nov 314.c člen, ki se glasi:

V vpisnik PRuzp vpisujejo višja sodišča zadeve o uklonilnih zaporih in nadomestitvi globe z opravo nalog v splošno korist in korist samoupravne lokalne skupnosti, ki jih rešujejo kot sodišča druge stopnje.
V vpisnik PRuzp vpisujejo sodišča za vsako zadevo naslednje podatke:
– zaporedna številka,
– datum prejema,
– naziv sodišča prve stopnje in ime sodnika, označba spisa, datum odločitve prve stopnje, vrsta postopka (uklonilni zapor ali oprava nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti),
– vrsta odločitve sodišča prve stopnje (sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist lokalne skupnosti),
– obdolženec (osebno ime, EMŠO, datum rojstva za tujce, ki nimajo EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, zaposlitev, firma in sedež pravne osebe ter matična številka),
– označba prekrška in pravnega predpisa,
– pritožnik,
– senat – poročevalec,
– nahajanje spisa,
– datum odločanja,
– odločitev sodišča druge stopnje:
– zavrženje pritožbe,
– potrditev odločitve prve stopnje,
– sprememba odločitve prve stopnje,
– razveljavitev odločitve prve stopnje,
– datum odprave in trajanja postopka,
– izredno pravno sredstvo (datum vložitve, naziv, odločitev),
– pripombe.

Naslov 315. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vpisniki Cp, Cpg, Ip in Dsp.«
Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»V vpisnik Ip, ki je enak Cp vpisniku, vpisujejo sodišča izvršilne zadeve in izvršilne zadeve iz gospodarskih sporov, ki jih rešujejo kot sodišča druge stopnje.
V vpisnik Dsp vpisuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije delovne in socialne zadeve, ki jih rešuje kot sodišče druge stopnje.«

V 326. členu se besedilo »pritožbe, o katerih odloča gospodarski oddelek na drugi stopnji« nadomesti z besedilom »zadeve v postopkih sodnega varstva«.

Za 326. členom se doda nov 326.a člen, ki se glasi:

V vpisnik Dnp vpisuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije zadeve disciplinskega postopka zoper notarje.
V vpisnik Dop vpisuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije zadeve disciplinskega postopka zoper odvetnike.«

V obrazcu SR št. 2 se besedi »javnih glasil« nadomestita z besedo »medijev«.

V obrazcih SR št. 76 in 77 se dodata novi tretja in četrta alinea, ki se glasita:
»– Vpisnik Ip za izvršilne in gospodarske izvršilne zadeve na drugi stopnji
– Vpisnik Dsp za delovno socialne zadeve na drugi stopnji.«

Obrazci iz 130.a in 131. člena sodnega reda so njegov sestavni del in so objavljeni skupaj z njimi.
Do vzpostavitve vpisnikov v elektronski obliki iz 295.f in 295.g člena sodnega reda vodijo sodišča zadeve v dosedanjih vpisnikih.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, določi metodološke osnove statističnih raziskovanj, ter obrazce, ki so njihov sestavni del, v šestih mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev sodnega reda. Do tedaj se uporabljajo dosedanja metodološka navodila.
Prvo poročevalsko obdobje na osnovi metodoloških osnov statističnih raziskovanj iz prejšnjega odstavka tega člena je prvo trimesečje leta 2008.

Te spremembe in dopolnitve Sodnega reda začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.