Na podlagi šestega odstavka 9. točke Dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94) predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade Republike Slovenije soglasno sprejemamo

Ekonomsko-socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS) je tripartitni organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: partnerji), ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja partnerjev.

ESS spremlja stanje na ekonomskih in socialnih področjih, ga obravnava in oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.
Temeljna področja delovanja ESS so predvsem:
– socialni sporazum,
– socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
– problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
– sistem kolektivnega dogovarjanja,
– cene in davki,
– ekonomski sistem in ekonomska politika,
– pravna varnost,
– sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter sorodnimi institucijami v Evropski uniji in v državah članicah Evropske unije,
– soupravljanje delavcev,
– sindikalne pravice in svoboščine.
Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sporazumevanje, lahko ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

ESS v okviru svojega delovanja:
– sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo,
– daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom uredb, odredb in zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja k proračunskemu memorandumu in državnemu proračunu.
Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS posreduje Državnemu zboru, Državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.
Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh partnerjev.

Tripartitna sestava ESS odraža enakopravno zastopanost treh partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade.
Vsak od partnerjev imenuje svoje predstavnike v ESS. Vsak partner ima največ 8 članov. Vsak član ima lahko namestnika.
Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njihovih članov.
Predstavnike delojemalcev imenujejo reprezentativne zveze in konfederacije sindikatov za območje države, in sicer vsaka reprezentativna zveza ali konfederacija najmanj enega člana, predstavnike delodajalcev pa združenja delodajalcev in zbornice, ki delujejo na območju države.
Sestava predstavnikov vsakega od partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.
Nadomestne člane imenuje vsak partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva partnerja.

Predsednika in namestnika predsednika ESS imenuje ESS izmed svojih članov ali namestnikov, tako da ima vsak od partnerjev enoletni predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate.
Predsednik in namestnik predsednika ESS sta v vsakem mandatu iz iste partnerske skupine.

Sekretarja ESS imenuje ESS na predlog katerega koli partnerja.
Sekretar ESS ni član ESS in ima status uradnika.
Sekretar ESS organizira delo ESS, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, sklice sej, vodenje zapisnikov, uresničevanje sklepov in odločitev ESS, vzdrževanje banke podatkov in informiranje.
Strokovno službo ESS organizira vlada, ki zagotovi tudi ustrezne pogoje za delo.
Pogoje za zasedbo delovnega mesta sekretarja ESS sprejme ESS v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih.

Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje v ESS lahko ESS ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov.

Seje ESS sklicuje in vodi predsednik ESS ali njegov namestnik.
Vabila za seje z gradivom za obravnavo na sejah se članom ESS in njihovim namestnikom posreduje praviloma pet dni pred sklicem seje. Vabila za seje z gradivom se reprezentativnim sindikatom na ravni republike pošiljajo v vednost.
Na sejah ESS praviloma ne obravnava točk dnevnega reda, za katere niso bila predhodno pripravljena in posredovana ustrezna gradiva. Obravnava je možna le v nujnih primerih, če se tako odloči ESS na začetku seje.
ESS se sestaja na pobudo enega od socialnih partnerjev oziroma najmanj enkrat mesečno. Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko korespondenčne. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo redno sejo ESS.
Na tekoči seji ESS se praviloma določi osnutek dnevnega reda za naslednjo sejo ESS.

V ESS se odločitve sprejemajo soglasno. Ne glede na število članov ima vsak partner en glas.
V primeru, če ni soglasja med partnerji, se pogajanja nadaljujejo do uskladitve. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS pred pričetkom pogajanj in ne sme biti daljši od 30 dni. Če tudi v tem primeru ne pride do soglasja, ESS o obravnavani tematiki ne more zavzeti skupnega stališča.
Če ni soglasja med člani enega od partnerjev, se le-ti med seboj pogajajo ločeno. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS in ne sme biti daljši od 30 dni.
Praviloma vsak od partnerjev pride na sejo ESS z že usklajenimi stališči svojih članov do obravnavane tematike. Vsak od partnerjev določi za posamezno obravnavano temo, ki je predvidena na dnevnem redu seje ESS, svojega poročevalca, ki zastopa predhodno usklajeno stališče svoje skupine. Ob tem pa ima vsak posamezni član ESS pravico do ločenega mnenja in komentiranja.

Seje ESS praviloma niso odprte za javnost. Izjemoma so lahko na sejo vabljeni predstavniki različnih interesnih skupin, ki jih zadeva obravnavana tematika. Izjemoma pa so lahko vabljeni tudi predstavniki javnih medijev ali posamezni neodvisni strokovnjaki, o čemer odloča ESS pred sklicem seje.
Skupna stališča in odločitve ESS se objavijo v Uradnem listu RS ali tudi v drugih glasilih, za katere se odloči ESS.
Zaradi tekočega informiranja javnosti o delu ESS po vsaki seji posreduje komunike za javnost ali skliče tiskovno konferenco.

Za delovanje ESS zagotavlja finančna sredstva država iz proračunskih sredstev.

Pravila delovanja ESS se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(*) Prečiščeno besedilo Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta povzema določbe Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 59/94), Popravka Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 64/94), Dopolnitev Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 32/95), ter Sprememb in dopolnitev Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 40/07).