Številka: U-I-185/07-7

Datum: 11. 9. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Ultra, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Mirko Bandelj, odvetnik v Ljubljani, na seji 11. septembra 2007

1. Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), Spremembe in dopolnitve v letu 2004 (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/04) v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti parc. št. 768/2 in 768/3 k. o. Rače, se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje odločbe Upravne enote Maribor št. 352-59/2007 z dne 17. 4. 2007, se zavrže.

1. Pobudnica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), Spremembe in dopolnitve v letu 2004 (v nadaljevanju Prostorski plan), kolikor spreminja namensko rabo parc. št. 768/2 in 768/3 k. o. Rače iz stavbnega zemljišča v gozd. Sporni parceli naj bi obsegali neizkoriščeno gramoznico in ne gozda, kot naj bi bilo to opredeljeno v Prostorskem planu. Pobudnica navaja, da ji je bila predložena pogodba o prodaji parc. št. 768/3 k. o. Rače za gradnjo avtoceste. Pobudnica naj pogodbe ne bi podpisala, ker naj bi bila cena bistveno nižja od dejanske vrednosti nepremičnine. Zato naj bi razlastitveni upravičenec predlagal razlastitev. Navaja, da ne nasprotuje dejstvu, da bo njeno zemljišče uporabljeno za gradnjo avtoceste, vendar pa meni, da bi moralo biti odkupljeno po ceni, ki ustreza dejanski vrednosti spornih nepremičnin. Predlaga začasno zadržanje izpodbijanega akta in ustavitev razlastitvenega postopka, ki je bil uveden na podlagi odločbe Upravne enote Maribor št. 352-59/2007 z dne 17. 4. 2007.
2. Občina odgovarja, da so bila pobudničina zemljišča v planu, ki je veljal do uveljavitve Prostorskega plana, opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča – ureditveno območje za eksploatacijo gramoza. Navaja, da je na teh zemljiščih načrtovana gradnja avtoceste, zato naj ne bi bilo več mogoče teh zemljišč uporabljati za izkoriščanje gramoza, vendar ne nasprotuje zadržanju izvrševanja Prostorskega plana.

3. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Iz citirane določbe ZUstS ne izhaja možnost, da se v postopku presoje predpisov predlaga začasno zadržanje izvrševanja posamičnih pravnih aktov. Ustavno sodišče je zato takšen predlog zavrglo (2. točka izreka).
4. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) je eden izmed kriterijev za ugotavljanje vrednosti razlaščene nepremičnine tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. To pa pomeni, da bi se pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino upoštevala namembnost (gozd), določena v izpodbijanem aktu. Glede na to pa bi pobudnici lahko nastale škodljive posledice, ker bi dobila bistveno nižjo odškodnino za razlaščeno nepremičnino, kot je bilo to določeno v prejšnjem prostorskem planu. Po drugi strani pa začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega dela Prostorskega plana za Občino nima nikakršnih posledic (1. točka izreka).

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Fišer in sodnica Modrijan.