Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06) in 16. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99, 17/00, in Naš časopis, dec. 2001) je Občinski svet Občine Borovnica na 7. redni seji dne 13. 9. 2007 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami) (v nadaljevanju: Prilogi 1), v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo in prirejo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3–21) – skupinske izjeme in z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči »de minimis« (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5–10) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah opredeljuje Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).
Prav tako se s tem pravilnikom določijo namen, upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev za ukrepe, ki ne predstavljajo državno pomoč.

Sredstva za izvajanje ukrepov (v nadaljevanju: pomoči) ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa sprejme občinski svet z Odlokom o proračunu Občine Borovnica (v nadaljevanju: proračun občine) za tekoče leto.

Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij in v obliki subvencioniranih storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi 1 Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo. Prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »majhno podjetje«: pomeni podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov;
– »srednje veliko podjetje«: pomeni podjetje, ki ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov;
– »mikropodjetje«: pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;
– »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– »podjetje v težavah« pomeni, da se za ta namen štejejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2). Podjetja v težavah pomeni, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe,
– »mladi kmetje« so proizvajalci kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo merila, opredeljena v 22. členu Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov:

+---------------+----------------------------------------------+
|*Pravna        |ukrep                                         |
|podlaga        |                                              |
+---------------+----------------------------------------------+
|Državna pomoč  |1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za        |
|–skupinske     |primarno proizvodnjo                          |
|izjeme za      |2. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb     |
|kmetijstvo     |3. Premestitev kmetijskih poslopij v javnem   |
|               |interesu                                      |
|               |4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij       |
|               |5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč              |
|               |6. Pomoč za spodbujanje proizvodnje           |
|               |kakovostnih kmetijskih proizvodov             |
|               |7. Zagotavljanje tehnične podpore v           |
|               |kmetijstvu                                    |
+---------------+----------------------------------------------+
| Državna pomoč |8. Naložbe za opravljanje dopolnilne          |
|   –splošna    |dejavnosti na kmetijah                        |
|pravila za     |9. Naložbe v opravljanje storitev in trženje  |
|gospodarstvo De|proizvodov in storitev s kmetij               |
|minimis        |                                              |
+---------------+----------------------------------------------+
|Ostali ukrepi  |10. Izvajanje projektov lokalne razvojne      |
|občine         |strategije s področja zgoraj navedenih        |
|               |ukrepov                                       |
|               |11. Delovanje društev in njihovih združenj,   |
|               |ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva,        |
|               |podeželja in gozdarstva                       |
|               |12. Vzdrževanje skupnih objektov              |
|               |(infrastrukture na kmetijskih površinah in    |
|               |gozdovih)                                     |
+---------------+----------------------------------------------+

Cilji pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja so naslednji:
– Ohranjati in razvijati kmetijsko proizvodnjo, s pospeševanjem tistih kultur in dejavnosti, ki so primerne glede na naravne danosti in pričakovane klimatske spremembe,
– Povečati konkurenčnost kmetijstva in zagotavljati primeren dohodek za kmetije,
– Dosegati okolju prijazne načine kmetovanja,
– Ohranjati poseljenost podeželja in vzdrževati kulturno krajino,
– Razvijati podeželje kot privlačen prostor za razvoj turizma, vključno z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v povezavi s turizmom,
– Povečati vedenje kmetov in drugih občanov o pomenu in razvojnih možnostih kmetijske dejavnosti.

Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, (SME podjetja), opredeljenih v prilogi 1 Uredbe ES 70/2001, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti;
– organizacije, ki so registrirane za izvajanje programov in storitev na področju kmetijstva za kmetovalce na območju občine;
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.

Prednostne naloge in višino sredstev v okviru navedenih vrst pomoči vsako leto z razpisom določi župan na predlog Odbora za gospodarstvo in gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Odbor) Občine Borovnica na podlagi razpoložljivih sredstev v proračunu občine.
Letni program ukrepov pripravi Odbor Občine Borovnica na osnovi določil pravilnika in mora vsebovati najmanj:
– navedbo ukrepa,
– višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep,
– predmet podpore, pogoje upravičenosti, opravičljive stroške, upravičence in finančne določbe za dodelitev sredstev iz pravilnika in druge pogoje, ki jih ta pravilnik ne določa.
V primeru, da se razpoložljiva sredstva za posamezni ukrep ne porabijo, se lahko neporabljena sredstva na predlog Odbora prerazporedijo na druge ukrepe.

Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v občinskem glasilu Naš Časopis, lahko pa se objavi tudi v Uradnem listu RS skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.

Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določeni v javnem razpisu.

1. Javni razpis mora vsebovati:
– namene, za katere se dodeljujejo pomoči (vrste pomoči in ukrepi),
– predmet pomoči,
– pogoje in kriterije upravičenosti za dodelitev sredstev,
– upravičence za dodelitev sredstev,
– upravičene stroške,
– morebitne omejitve,
– finančne določbe (intervencijsko stopnjo bruto pomoči, najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči),
– višino razpisanih sredstev za posamezni ukrep,
– merila za ocenjevanje vlog,
– navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,
– rok za vložitev zahtevkov,
– naslov za vložitev zahtevkov in pridobitev razpisne dokumentacije,
– način reševanja vlog,
– odpiranje vlog,
– rok, do katerega bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa.
2. Vloge morajo vsebovati z razpisom zahtevane podatke:
– osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev,
– namen vloge,
– izjavo o točnosti navedenih podatkov,
– izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, pisno pooblastilo, da njeno višino pridobi občina od dajalca pomoči oziroma njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo,
– druge zahtevane priloge.

Vloge prispele na javni razpis pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine in jo sestavljajo dva člana pristojnega odbora občinskega sveta in pristojni referent.
O pregledu in oceni vlog komisija sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda ter oceno vlog,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagana višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu,
– pripombe.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.

Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki je določen v javnem razpisu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo.
O dodelitvi sredstev na podlagi zapisnika iz 12. člena odloči tajnik občine s sklepom najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Zoper sklep je dopustna pritožba pri županu v roku 15 dni od vročitve. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na župana občine.
Odločitev župana je dokončna.

Na podlagi sklepov o dodeljenih sredstvih občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, povečanje dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti in ohranjanje kmetijskih zemljišč v funkciji.
Cilji ukrepa:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali.
I. Predmet pomoči:
Pomoči bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.
II. Upravičenci:
So pravne in fizične osebe – ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
– kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
– naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti,
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge,
– do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah.
IV. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki;
– do 40% upravičenih stroškov za ostala območja;
– če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk (do 60% oziroma 50%) (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe 1698/2005).
V primeru kreditov za te namene lahko občina subvencionira obresti in sicer 50% obrestne mere.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki iz nacionalnih virov in lokalnih virov.
Predmet podpore sta naslednja sklopa naložb:
1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev:
– naložbe v gradnjo in adaptacijo hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za kmetijske proizvode opredeljene v Prilogi 1 pogodbe ES (4. čl. tega Pravilnika);
– naložbe v posodobitev skladišč za krmo s pripadajočo opremo;
– nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
– nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10% upravičenih stroškov naložbe;
– prva postavitev oziroma prestrukturiranje obstoječih trajnih sadnih nasadov;
– nakup in postavitev rastlinjakov, vključno s pripadajočo opremo;
– nakup in postavitev mrež proti toči;
– naložbe v prvo postavitev pašnikov;
– naložbe v poti, ki niso javno dobro, vodno in ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti ...).
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
A: Specifični pogoji upravičenosti:
Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– odločbo o odobritvi pravnega posla;
– predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije;
– predložiti je potrebno načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehnologijo reje, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– predložiti morajo potreben načrt skladišča za krmo s pripadajočo opremo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– načrt postavitve in prestrukturiranja trajnega nasada s predračuni;
– načrt za postavitev in ureditev rastlinjaka s pripadajočo opremo s predračuni;
– načrt za postavitev mrež in predračuni za nakup mrež proti toči.
B: Upravičeni stroški:
– stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenega standarda, temelječega na zakonodaji Skupnosti;
– stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke;
– stroški za nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (adaptacija in rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »nitratna direktiva« ni mogoče sofinancirati);
– stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije;
– stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov;
– stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo;
– stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
– splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, nakup patentov in licenc …).
2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
– naložbe v postavitev pašnikov in izvedba agromelioracijskih del kmetijskih gospodarstev;
– naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;
– naložbe v dostope in poti, ki niso javno dobro, vodno in ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji).
A: Specifični pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše;
– izdelan načrt obnove namakalnega sistema, s katerim se dokazuje, da vodi k zmanjšanju porabe vode za najmanj 25%;
– izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopov (agromelioracije, ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih na kmetiji).
B: Upravičeni stroški:
– stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
– stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov, pod pogojem, da taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%;
– stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja, stroški urejanja obnove in izgradnje dovoznih poti: stroški strojnih storitev, stroški, ki nastajajo pri novi vzpostavitvi travinja: stroški materiala in strojnih storitev.

Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo izboljšati življenjske pogoje na podeželju v občini in prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti, še posebej turizma. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju (kozolci, kašče, sušilnice sadja, čebelnjaki, žage, mlini ...).
Cilji ukrepa:
– izboljšanje kvalitete bivanja na podeželju,
– ureditev površin in objektov za različne namene, še posebej za namene turizma,
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju.
I. Predmet pomoči:
Predmet podpore je sofinanciranje obnove tradicionalnih stavb/objektov in sicer:
– za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti, tradicionalen izgled …);
– za naložbe ali prizadevanja za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije.
II. Upravičenci:
Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavb so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (objekt) pa se nahaja na območju Občine Borovnica in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine oziroma je varovana z odlokom.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
– v primeru, da gre za rekonstrukcijo, zgodovinsko izpričana lokacija in obstoj objekta, (fotodokumentacija, zemljiškoknjižni izpisek, katastrski načrt),
– ustrezna dovoljenja za gradnjo oziroma obnovo,
– obnova mora potekati v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem pristojnega ZVKD,
– objekt mora biti po obnovi občasno dostopen za ogled javnosti.
IV. Upravičeni stroški:
– stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program;
– stroški za nabavo materiala za obnovo;
– stroški za izvajanje gradbenih in obrtniških del: gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), njihova montaža in stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– stroški za izvajanje del, ki ga opravi kmet sam, pri naložbah v neproizvodne dediščine na kmetijskem gospodarstvu.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– za neproizvodne objekte do 100% dejanskih stroškov,
– za proizvodna sredstva na kmetijah do 60% dejanskih stroškov oziroma 75% na OMD, ki naložba ne povzroči povečanje proizvodne zmogljivosti kmetije,
– dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah,
– za kmetovo delo, ki ga opravi sam pri naložbah v neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskem gospodarstvu. To nadomestilo je lahko največ do 10.000 € letno.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji pa 3.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo zagotoviti nadaljevanje opravljanja kmetijske dejavnosti kmetijskim gospodarstvom v primerih, kadar je interes lokalne skupnosti premestitev kmetijskih objektov na novo lokacijo.
Cilji ukrepa:
– ohranitev kmetijske pridelave in prireje,
– ohranitev delovnih mest.
I. Predmet pomoči:
Predmet pomoči je nadomestilo stroškov premestitve kmetijskih objektov na novo lokacijo, kadar je premestitev objektov v javnem interesu, ki je opredeljen v pravni podlagi.
II. Upravičenci:
Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine.
III. Pogoji upravičenosti:
Premestitev na podlagi javnega interesa, ki izhaja iz pravne podlage (prostorskega akta).
IV. Upravičeni stroški:
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb,
– izgradnja nadomestnega poslopja oziroma objektov.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb,
– če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50% na OMD, na ostalih območjih pa vsaj 60% povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 45% na OMD ali 55% na ostalih območjih,
– če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60%, na OMD pa vsaj 50% stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je njegov prispevek vsaj 55% na ostalih območjih ali 45% na OMD.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 500 €, najvišji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati posledice in tveganja naravnih nesreč in bolezni živali.
Ukrep naj bi vzpodbudil kmetijska gospodarstva k zavarovanju pridelkov in domačih živali, saj predvsem manjše kmetije do sedaj niso zavarovale pridelkov in živine in zato ob neugodnih vremenskih razmerah ali boleznih pri živalih utrpijo veliko škodo.
Cilji ukrepa:
– Zmanjšanje tveganja zaradi negativnih vremenskih razmer na kmetijski proizvodnji in bolezni živali.
I. Predmet podpore:
Predmet podpore je doplačilo upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje pridelkov ter živali za primer bolezni.
II. Upravičenci:
– kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine ter imajo za tekoče leto sklenjeno zavarovalno pogodbo.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
– Upoštevanje nacionalnega predpisa, ki ureja pogoje o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto (za leto 2007: Uradni list RS, št. 138/06).
IV. Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za:
– zavarovanje posevkov in plodov pred neugodnimi vremenskimi pojavi, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, kot so nevarnostjo toče, spomladansko pozebo, udarom strele, požarom zaradi udara strele, viharja in poplavami,
– zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni,
– najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €, najvišji pa 100 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa:
Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture v občini, je namen ukrepa spodbuditi večje izvajanje združevanj in menjav kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
Cilji ukrepa:
– s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave in prireje.
I. Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo zemljišč.
II. Upravičenci:
Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za zaokrožitev zemljišč so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež in kmetijske površine na območju Občine Borovnica.
III. Upravičeni stroški:
Stroški pravnih in upravnih postopkov vključno s stroški pregleda pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč.
IV. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% dejansko nastalih stroškov pravnih in upravnih postopkov.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najvišji znesek dodeljene pomoči znaša do 500 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo možnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških iniciativ.
Cilji ukrepa:
– doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode,
– utrjevanje tržnega položaja kmetov,
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov,
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključena v sheme kakovosti.
I. Predmet podpore:
Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.
II. Upravičenci:
Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
– izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so registrirane za to dejavnost;
– občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
IV. Upravičeni stroški:
Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov:
– stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000;
– stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP);
– stroški za uvedbo sistemov sledljivosti;
– stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
   – do 100% v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 100 €, najvišji pa 1.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je omogočiti tehnično pomoč kmetom za pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za povečanje konkurenčnosti kmetijske dejavnosti. Namen ukrepa je tudi omogočiti nadomeščanje na kmetiji v primeru bolezni. Sistem zavarovanja namreč krije samo nadomestilo zavarovancu, ne pa tudi dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi nezmožnosti za delo.
Cilji ukrepa:
Cilj ukrepa je povečevati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev preko izobraževanj oziroma strokovnih usposabljanj njihovih nosilcev ter zagotovitev kontinuirane kmetijske proizvodnje v primerih začasne nezmožnosti za delo nosilcev kmetijskih gospodarstev.
I. Predmet podpore:
1. usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti;
2. izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin;
3. stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
II. Upravičenci:
1. registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije;
2. organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije.
V primerih iz točk 1 in 2 ter 3 Občina Borovnica z izvajalci (upravičenci) sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
Upravičenci pod točko ena in dve prejšnjega odstavka morajo k vlogi predložiti letni program dela, upravičenci pod točko tri pa dokazila, zahtevana z javnim razpisom.
Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
IV. Upravičeni stroški:
1. Na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje:
– stroškov organiziranja programov usposabljanja (najem prostora, honorar izvajalcu, gradiva za udeležence, strokovno vodenje ekskurzij).
2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:
– honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, kot so na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški izdaje publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj, če posamezna podjetja, znamke ali porekla niso imenovani, razen za porekla proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in členov 54 do 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, pod pogojem, da sklici na poreklo ustrezajo natanko tistim sklicem, ki so registrirani v skupnosti.
5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
6. Za nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom:
– stroški strojnih storitev,
– stroški dela nadomestne sile.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
   – pomoč se lahko krije do 100% upravičenih stroškov;
   – pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem;
   – kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo.
– najmanjši/največji upravičeni stroški:
   – najvišji znesek dodeljene pomoči za društva na leto se določi z javnim razpisom, znaša lahko največ 1.000 € na program na leto;
   – najvišji znesek dodeljene pomoči za organizacije na leto se določi z javnim razpisom, znaša lahko največ 1.000 € na program na leto;
   – najvišji znesek dodeljene pomoči za nadomeščanje do 1.000 €/upravičenca letno.

1. Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 14 do 21 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
2. V zvezi z istimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006.
3. Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in v tem pravilniku.

Namen ukrepa:
Z ukrepom prispevamo k ustvarjanju pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in realizacijo poslovnih idej nosilcev in članov kmetijskega gospodarstva. Z ukrepom želimo vzpodbuditi tudi konkurenčnost kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Ukrep je namenjen naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Cilji ukrepa:
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva,
– ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju,
– uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospodinjstva,
– povečati število kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
I. Predmet podpore:
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
– predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05) (mesa mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu, čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
– predelava kmetijskih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05);
– turizem na kmetiji;
– dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji;
– pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
– zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
– obnova in vzdrževanje gozdnih vlak.
II. Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05), razen za naložbe v gozdne vlake,
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji,
– subvencija se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
– upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kjer je to potrebno,
– kolikor je naložba v objekt, ki je le delno namenjen dejavnosti, za katero upravičenec pridobi sredstva iz ukrepa, se sredstva namenijo le za prostore in opremo, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti,
– fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo vlagatelj registriral dopolnilno dejavnost najkasneje v enem letu po pridobitvi subvencije.
IV. Upravičeni stroški:
– vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
– nakup nove opreme;
– promocija;
– splošni stroški.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči
do 50% upravičenih stroškov.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 300 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je sofinanciranje investicij v:
– neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah,
– neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije,
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddajo le-teh v najem,
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah.
Cilji ukrepa:
– utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev,
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev,
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo storitve in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
I. Predmet podpore:
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
II. Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.
III. Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
IV. Upravičeni stroški:
– vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
– nakup nove opreme,
– promocija,
– ostali splošni stroški.
V. Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči
do 50% upravičenih stroškov
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 300 €, najvišji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).

Namen ukrepa:
Zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju.
Cilji ukrepa:
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine (projekti s področja namenov in ciljev, opredeljenih v tem pravilniku).
Upravičenci do sredstev:
– lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva pristojnega za kmetijstvo.
Pogoji upravičenosti:
– lokalna razvojna strategija, potrjena s strani ministrstva za kmetijstvo,
– letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
Finančne določbe:
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa do 50% opravičljivih stroškov za izvajanje projektov, največ do 6.000 € letno.

Namen: društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju.
Predmet: je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja za pomoč pri stroških delovanja, vlaganja v prostore potrebne za delovanje društva.
Upravičenci:
Društva in njihova združenja ki so registrirana ali delujejo na območju Občine Borovnica na področju kmetijstva in podeželja.
Splošni pogoji upravičenosti:
– Društva registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine.
– Sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.
– Izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.
Specifični pogoji upravičenosti:
– seznam članov društva iz območja občine,
– odločba o vpisu v register društev.
Upravičeni stroški:
– stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov),
– materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov.
Finančne določbe:
Višina sofinanciranja do 100% upravičenih stroškov, se določi z letnim razpisom.

Namen ukrepa: Namen ukrepa je vzdrževati skupne poti, kolovoze in gozdne vlake ter večje jarke, ki niso v pristojnosti države oziroma lokalne skupnosti.
Splošni pogoji upravičenosti:
Skupne poti, kolovozi in gozdne vlake služijo tako kmetijstvu, gozdarstvu kot drugim dejavnostim v okolju, to je rekreaciji, dostopom do vodovodnih in drugih komunalnih naprav, lovcem …
Jarki so večjega značaja, to pomeni, da so zbirni, kamor je speljana primarna mreža jarkov in niso v registru rednega vzdrževanja ministrstva za okolje in prostor.
Skupne poti in gozdne vlake so lastniško javno dobro ali potekajo preko zemljišč več zasebnih lastnikov kot služnostne poti.
Finančne določbe:
– pomoč se krije do 100% stroškov, pri gozdnih vlakah pa do 50%,
– predlog za uvrstitev v letni program vzdrževanja podajo uporabniki oziroma lastniki, program del z oceno (popisom del) pripravi kmetijska ali gozdarska svetovalna služba,
– letni program in obseg sredstev potrdi pristojni odbor,
– izvajalca del izbere občinska uprava ob upoštevanju zakonodaje s področja javnih naročil.

Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan.
V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva ter podeželja Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 100/03).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje 2007–2013.