Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1) in 65. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 18. 9. 2007 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Slovenska Bistrica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa namen, upravičence, kriterije, merila, cilje, vrste pomoči in ukrepov kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami), v nadaljevanju: priloga 1 Uredbe (ES) št. 70/2001 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3) (v nadaljevanju Uredba za skupinske izjeme) in z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah ter postopke za dodelitev proračunskih sredstev Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju občine) na področju ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja.
2. člen
(način zagotavljanja sredstev)
Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Slovenska Bistrica se zagotavljajo v proračunu občine v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.
3. člen
(oblika pomoči)
Sredstva za pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in neposrednih subvencij obresti.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
– »kmetijski proizvodi« pomeni proizvode iz seznama v Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (v nadaljevanju OMD);
– »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje merila iz Priloge 1k Uredbi (ES) št. 70/2001 in ki velja za opredelitev tudi v primeru malih in srednjih podjetij;
– »družinski člani« so člani družine, ki imajo enak naslov stalnega bivališča kot je sedež kmetijskega gospodarstva v okviru katerega kandidirajo na sredstva po tem pravilniku;
– »podjetje v težavah« pomeni kmetijsko gospodarstvo ali malo in srednje veliko podjetje v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C, 244/C).
5. člen
(splošni cilji)
Finančna sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom ohranjanja delovnih mest in poseljenosti podeželja ter izboljšanju konkurenčne sposobnosti kmetijstva.
Za uresničevanje navedenih ciljev se sredstva dodeljujejo kot:
– državne pomoči – skupinske izjeme na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001,
– državne pomoči de minimis na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis,
– drugi ukrepi občine.
6. člen
(vrste pomoči)
Sredstva usklajena s pravili za dodeljevanje državnih pomoči se dodeljujejo za:
1. naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,
2. varstvo tradicionalne krajine in stavb,
3. pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
4. pomoč za zaokrožitev zemljišč,
5. pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
6. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu.
Pomoči de minimis se dodeljujejo za:
7. naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in dopolnilno dejavnost,
8. promocijo in trženje proizvodov in storitev,
9. pokrivanje stroškov transporta na težje dostopnih predelih občine,
10. izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja.
Drugi ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči in pomoči de minimis, so namenjeni za različne projekte in programe razvoja podeželja:
11. izvajanje lokalne razvojne strategije.
7. člen
(upravičenci do pomoči)
1. Upravičenci do sredstev so:
– kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Slovenska Bistrica,
– kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Slovenska Bistrica,
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju Občine Slovenska Bistrica ali regije,
– organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trženjem kmetijskih proizvodov na območju Občine Slovenska Bistrica,
– subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta,
– zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta,
– organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju Občine Slovenska Bistrica ali regije,
– lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine.
2. Skladno s smernicami Skupnosti o državni pomoči se lahko pomoč dodeli le podjetjem in kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetje v težavah in samo, če pomoč pomeni spodbudo za izvedbo projekta oziroma je za prosilca nujno potrebna.
II. NAČINI IN KRITERIJI ZA DODELJEVANJE SREDSTEV
8. člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
1. Pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS in na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopkih, določenih v tem pravilniku in javnem razpisu.
2. V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
3. Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
9. člen
(javni razpis)
1. Javni razpis mora vsebovati:
– ime oziroma naziv in sedež;
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
– predmet javnega razpisa;
– navedba osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
2. Vloge morajo vsebovati z razpisom zahtevane podatke:
– osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev;
– namen vloge;
– izjavo o točnosti navedenih podatkov;
– izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca oziroma njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo;
– druge zahtevane priloge.
10. člen
(dodelitev sredstev)
1. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba z odločbo po predlogu Komisije. V odločbi se podrobneje opredeli namen in višina sredstev za posamezen ukrep, opravičljive stroške in možnost preverjanja namenske porabe sredstev.
2. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
3. Odločba mora vsebovati določilo, da mora prejemnik ob ugotovljeni nenamenski porabi sredstev le-ta vrniti skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.
4. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
11. člen
(izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati s pogodbo opredeljena dokazila.
III. UKREPI
POMOČI, DODELJENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME
12. člen
Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
Namen ukrepa:
– posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Skupnosti,
– povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja,
– dvig kakovosti v pridelavi,
– povečanje zaposlenosti,
– ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin.
Cilji ukrepa:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali,
– boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov).
Predmet pomoči:
1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
– naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc;
– naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
– nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
– ureditev trajnih nasadov;
– nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo;
– nakup in postavitev mrež proti toči.
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
– naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
– naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev skladno s prvo alinejo 7. člena.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi pristojna strokovna institucija;
– predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Skupnosti;
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge;
– po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati novo uvedeni standard za dobro počutje živali;
– do pomoči so upravičena kmetijska gospodarstva, ki niso podjetje v težavah.
Upravičeni stroški:
– stroški posodobitve hlevov in drugih gospodarskih poslopij (projektna dokumentacija, gradbena in obrtniška dela, oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi …);
– stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme (za krmljenje, molžo in izločke ...);
– stroški nakupa materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov, pri tem je izključeno sofinanciranje adaptacije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive;
– stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški ureditve trajnega nasada (priprava zemljišča in postavitev opore in ograje, nakup večletnega sadilnega materiala, postavitev mrež proti toči …);
– stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo;
– stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
– stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne čredinke, pašni aparat, ureditev napajališč …);
– stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo;
– stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, nakup patentov in licenc …).
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki;
– do 40% upravičenih stroškov za ostala območja;
– stroški obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu.
Če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, se intenzivnost pomoči poveča za 10%. Mladi kmet mora izpolnjevati določila 22. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1698/2005.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
13. člen
Varstvo tradicionalne krajine in stavb
Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju.
Cilji ukrepa:
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju,
– prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju.
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register kulturne dediščine in sicer:
– za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev skladno s prvo alinejo 7. člena.
Splošni pogoji upravičenosti:
– objekt mora biti zaščiten z odlokom občine;
– obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– predložen mora biti predračun.
Upravičeni stroški:
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program …);
– stroški nakupa materiala in izvedbe del.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– za naložbe v neproizvodne objekte do 100% dejanskih stroškov,
– za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60% dejanskih stroškov oziroma 75% na OMD, ki ne povzročijo dodatnega povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,
– dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.
14. člen
Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati posledice in tveganja, ki jih na plodovih in posevkih naredijo naravne nesreče kot so spomladanska pozeba, toča, požar, udar strele, vihar in poplave ter zmanjšati izgube, nastale zaradi bolezni živali.
Cilj ukrepa:
– zniževanje stroškov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer in zniževanje stroškov izgub zaradi bolezni živali in rastlin ter napadov škodljivcev.
Predmet podpore:
Sofinancira se zavarovalna premija, v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev skladno s prvo alinejo 7. člena, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
Splošni pogoji upravičenosti:
– Izpolnjevanje določila nacionalnega predpisa, ki ureja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za:
– zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, spomladansko pozebo, požarom, udarom strele, viharjem in poplavami,
– zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– skupaj s sredstvi iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni.
15. člen
Pomoč za zaokrožitev zemljišč
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je izboljšati neugodno posestno strukturo na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
Cilj ukrepa:
– s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje stroškov nastalih pri združevanju in menjavi zemljišč.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev skladno s prvo alinejo 7. člena.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.
16. člen
Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti več proizvodov višje kakovosti.
Cilji ukrepa:
– doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode,
– utrjevanje tržnega položaja kmetov,
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov,
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključeni v sheme kakovosti.
Predmet podpore:
Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.
Upravičenci:
Organizacije, ki so registrirane za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, skladno s četrto alinejo 7. člena ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem območju.
Upravičeni stroški:
– stroški tržne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;
– stroški uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo;
– stroški usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prejšnje točke;
– stroški certifikacijskih organov za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih nastalih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
17. člen
Zagotavljanje tehnične podpore
Namen ukrepa:
Namen ukrepa je izboljšati učinkovitost in strokovnost v kmetijstvu ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja.
Cilji ukrepa:
– boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja,
– zagotoviti nadomestno delovno silo na kmetiji v primeru kmetove odsotnosti.
Predmet podpore:
– izobraževanje in usposabljanje, svetovalne storitve, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacije in spletne strani;
– nadomeščanje kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
Upravičenci:
Društva in združenja ter registrirani izvajalci skladno s tretjo in sedmo alinejo 7. člena.
Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Splošni pogoji upravičenosti:
Upravičenci morajo k vlogi predložiti letni program dela in dokazila, zahtevana z javnim razpisom. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
Upravičeni stroški:
1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...):
– najem prostora,
– honorarji izvajalcev,
– oglaševanje,
– gradiva za udeležence,
– stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.
2. Na področju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe:
– stroški storitev.
3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
5. Za nadomeščanje kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom:
– stroški dela najete delovne sile,
– stroški strojnih storitev.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov;
– pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
18. člen
Kumulacija
1. Najvišja intenzivnost pomoči, določena pri posameznih ukrepih v členih od 12 do 17, se uporablja ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev oziroma iz sredstev Skupnosti.
2. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006.
3. Državna pomoč de minimis se ne more dodeliti za iste upravičene stroške kot druge državne pomoči. Enako velja tudi za druge državne pomoči, ki se ne morejo dodeliti za iste upravičene stroške kot državne pomoči de minimis.
DRŽAVNE POMOČI DE MINIMIS
19. člen
Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in dopolnilno dejavnost
Namen ukrepa:
Ukrep je usmerjen v ohranjanje delovnih mest na podeželju in ustvarjanje novih ter izboljšanje dohodkovnega položaja in trženja na kmetijskih gospodarstvih.
Podpira naložbe v nove dopolnilne dejavnosti in posodobitve že obstoječih dopolnilnih dejavnosti.
Cilji ukrepa:
– več kmetijskih gospodarstev z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
– diverzifikacija kmetijskih gospodarstev.
Predmet podpore:
Predmet podpore so naložbe v:
1. predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov),
2. neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah,
3. neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije,
4. turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike),
5. dejavnosti (storitve in izdelki), povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic, vezenje ...),
6. pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov na kmetiji,
7. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,
8. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
9. zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Upravičenci:
Nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– naložba mora biti v skladu s standardi Skupnosti;
– upravičenci morajo po končani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičeni stroški:
– gradbena in obrtniška dela;
– stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški promocije;
– stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči
do 50% upravičenih stroškov.
Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
20. člen
Promocija in trženje proizvodov in storitev
Namen ukrepa:
Večja prepoznavnost storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
Cilji ukrepa:
– boljše trženje proizvodov dopolnilnih dejavnosti in storitev.
Predmet podpore:
Predmet podpore so aktivnosti povezane s promocijo in trženjem.
Upravičenci:
– pravne osebe, ki izvedejo aktivnosti z namenom promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov in storitev s kmetij.
Upravičeni stroški:
– stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve …).
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči
do 100% upravičenih stroškov.
21. člen
Pokrivanje stroškov transporta iz odročnih krajev
Namen ukrepa:
Zaradi neekonomskih prevozov v odročnih, razpršenih območjih občine pokrivati stroške transporta.
Cilji ukrepa:
Ohraniti gospodarsko dejavnost in transportne mreže na odročnih območjih.
Predmet podpore:
Pokrivanje dodatnih stroškov transporta.
Upravičenci:
– subjekti, ki so registrirani in opravljajo gospodarsko dejavnost transporta,
– zadruge, registrirane za dejavnost transporta.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora biti registriran za opravljanje dejavnosti transporta;
– predložiti mora seznam lokalnih, odročnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno.
Upravičeni stroški:
– stroški transporta na odročnih območjih.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov za prevoz.
Znesek dodeljene pomoči se določi z javnim razpisom.
Skupna pomoč de miminis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
22. člen
Izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih dejavnosti predelave in trženja
Namen ukrepa:
Boljša strokovna usposobljenost nosilcev dopolnilnih dejavnosti.
Cilji ukrepa:
– večja dodana vrednost proizvodov in boljše storitve.
Predmet podpore:
Predmet podpore je organizirano izobraževanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi dejavnostmi in trženjem.
Upravičenci:
Nosilci dopolnilnih dejavnosti in njihovi družinski člani.
Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije,
– stroški prevoza in vstopnin za strokovne oglede,
– stroški strokovnih gradiv.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči
do 100% upravičenih stroškov.
23. člen
Kumulacija
Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).
III. OSTALI UKREPI OBČINE
24. člen
Občina lahko za potrebe razvoja podeželja:
– sodeluje v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih projektih kot nosilec ali partner v projektu,
– sodeluje v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih aktivnostih za razvoj podeželja,
– naroči izdelavo strateških in drugih projektov ter programov razvoja podeželja,
– nudi podporo pri informiranju javnosti o pomenu kmetijstva in zdrave prehrane.
25. člen
Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader)
Namen ukrepa:
Zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželja.
Cilji:
Izvajanje projektov po načelih Leader.
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine.
Upravičenci:
– lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Pogoji upravičenosti:
– lokalna razvojna strategija, potrjena s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo,
– lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo,
– predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
Finančne določbe:
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine.
– do 50% opravičljivih stroškov za izvajanje projektov.
IV. NADZOR IN SANKCIJE
26. člen
(nadzor in sankcije)
Namensko porabo sredstev iz občinskega proračuna za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Slovenska Bistrica nadzoruje Nadzorni odbor občine.
V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan vrniti pridobljena sredstva v celoti skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.
V primeru nenamenske porabe sredstev, prejemnik izgubi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
V. KONČNE DOLOČBE
27. člen
V primeru ostanka predvidenih sredstev za posamezen ukrep ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja v letnem programu, se le-ta prerazporedijo za druge ukrepe, določene v skladu z določbami tega pravilnika. Prerazporeditev določi župan s sklepom.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 77/07).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati štirinajsti delovni dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 033-6/2007-7/7
Slovenska Bistrica, dne 18. septembra 2007
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r.