Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 9. redni seji dne 6. 9. 2007 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Rateče (v nadaljnjem besedilu Občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo ureditvenega območja podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-2, junija 2007, na podlagi idejne zasnove, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro d.d., Maribor, pod številko projekta 2468/02, decembra 2002.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu;
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka,
– opis prostorskih pogojev za posodobitev primarnega vodovoda Trata – Reteče,
– opis rešitve posodobitve primarnega vodovoda Trata–Rateče ter njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave,
– opis potrebnih zemljiških služnosti za izvedbo posega;
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opis vrisa območja občinskega podrobnega prostorskega načrta načrtovane posodobitve primarnega vodovoda Trata–Rateče na kopiji katastrskega načrta,
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu,
– elemente za zakoličbo,
– oceno stroškov za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za načrtovanje občinskega podrobnega prostorskega načrta;
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del vsebuje:
– prikaz iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, M 1:5000;
– prikaz ureditvene situacije, M 1:1000;
– idejne rešitve komunalne ureditve, M 1:1000;
– prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na kopiji katastrskega načrta, M 1:1000;
– tehnične elemente za zakoličbo na kopiji katastrskega načrta, M 1:1000.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Suha, k.o. Godešič, k.o. Reteče).
Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo naslednje parcele oziroma deli parcel:
K.o. Suha (2030)
1207/2, 324/5, 373/3.
K.o. Godešič (2031)
*48, *79, 102, 108/1, 111/10, 111/6, 111/7, 111/9, 115/2, 118/2, 118/3, 123/2, 1368/2, 1374/3, 1378/2, 1388/1, 17/5, 19/6, 20/13, 262, 263, 268/1, 269/1, 37/1, 38, 39/1, 420, 482/2, 483, 484/1, 487, 491, 496, 505/2, 510/1, 513/2, 515/1, 515/2, 515/3, 520/1, 520/10, 520/2, 520/3, 520/5, 520/6, 520/7, 520/9, 64/1, 69, 73/1, 79/1, 79/3, 83, 84/2, 89/2, 93, 96, 99.
K.o. Reteče (2032)
*2/2, 1057, 1058/1, 1075/2, 1075/4, 1077/1, 1077/10, 1077/11, 1077/12, 1077/13, 1077/14, 1077/15, 1077/21, 1077/23, 1077/3, 1077/9, 1083, 24/2, 27/1, 28/1, 31/1, 32/1, 35/1, 36/1, 37/1, 38/1, 38/2, 39/1, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 43/1, 44/1, 44/3, 45/3, 45/4, 47/10, 83/1, 83/6, 831/2, 831/4, 84, 846/9, 848/1, 848/12, 848/13, 848/14, 848/2, 848/3, 848/4, 848/7, 849/10, 849/12, 849/4, 849/5, 88/2, 88/4, 88/5, 985/3.

(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja posodobitev obstoječega primarnega vodovoda Trata–Rateče na odseku južno od obrtne cone na Trati pri Škofji Loki do tovarne Corona v Retečah. Prevelike izgube v vodovodnem omrežju ter nezadostna požarna varnost zahtevata posodobitev obstoječega primarnega vodovoda. Posodobljen vodovod bo iz DUKTIL cevi DN 200 mm. Na večjem delu trase bo posodobljeni primarni vodovod potekal ob obstoječem primarnem vodovodu. Primarni vodovod se za požarne namene opremi z nadtalnimi hidranti fi 80 mm.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati Generalno rešitev oskrbe s pitno vodo v Občini Škofja Loka – idejna zasnova, št. projekta 109/05, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o. Celje v decembru 2006.
(3) Na glavnih vejah je treba zagotoviti ustrezne pogoje za vgradnjo merilcev pretoka v ustreznih jaških.
(4) Pri vseh načrtovanih posegih v prostor je treba upoštevati, da so vsi obstoječi objekti na obravnavanem območju priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so priključniki. Treba je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal oskrbe s pitno vodo obstoječih priključnikov, zato je treba obnoviti obstoječe priključke na javni vodovod v skladu z načrtovanimi posegi v prostor.
(5) Ob projektiranju primarnega vodovoda skozi naselja morajo biti določeni tudi vsi potrebni odcepi na sekundarne veje cevovoda, kamor se bodo priključevali obstoječi in novi priključniki na javni vodovod.
(6) Pred začetkom gradbenih del je potrebno ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovane posodobitve obstoječega primarnega vodovoda Trata–Reteče.

Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami podrobnega prostorskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja. S tem občinskim podrobnim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovane infrastrukture.

(1) Širina koridorja je 2 m na vsako stran vodovoda. V koridorju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. V tem pasu pa ni možno graditi objektov in saditi visokega drevja. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja primarnega vodovoda. Zaradi varstva primarnega vodovoda pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek infrastrukturnih objektov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca infrastrukturnega objekta.
(2) Dovoljena je gradnja cestne infrastrukture s pripadajočo komunalno in energetsko ureditvijo tako, da se ne onemogoča izgradnja, obratovanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja, načrtovanega s to uredbo.
(3) Po izvedenih gradbenih delih je treba površine povrniti v stanje pred posegom.

(1) Za potrebe gradnje ni treba izvesti novih prometnih povezav. Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(2) Trase transportnih poti in lokacije morajo biti locirane tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(1) Za izvajanje del v javni cesti je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi gradnje primarnega vodovoda ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(2) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom.
(3) Načrtovani primarni vodovod Trata–Reteče, posega v 15 m varovalni pas državne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca v naslednjih stacionažah državne ceste:
– od km 1.780 do km 1.950 poteka primarni vodovod ob severni strani državne ceste in tangira načrtovano krožišče na državni cesti z občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata;
– od km 2.478 do km 2.520 poteka primarni vodovod ob severni strani državne ceste (delno v pločniku);
– v km 2.520 prečka primarni vodovod državno cesto na južno stran;
– od km 2.520 do km 2.563 poteka primarni vodovod v južnem pločniku državne ceste;
– od km 2.563 do km 2.600 poteka primarni vodovod ob južni strani obstoječega južnega pločnika državne ceste;
– v km 2.600 poteka primarni vodovod preko južnega priključka lokalne ceste na državno cesto;
– od km 2.600 do km 2.990 poteka primarni vodovod ob južni strani načrtovanega južnega pločnika državne ceste;
– od km 4.023 do km 4.130 poteka primarni vodovod ob južni strani državne ceste;
– zaradi prizidka k objektu, zgrajenega tik ob državni cesti, poteka primarni vodovod v južnem robu cestišča državne ceste od km 4.130 do km 4.140;
– od km 4.140 do km 4.470 poteka primarni vodovod v južnem pločniku državne ceste.
(4) Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti usklajen z načrtovanimi ureditvami na območju regionalne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca:
– ureditev državne ceste v km 1 + 900 v sklopu občinskega lokacijskega načrta za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata (pripravljavec Občina Škofja Loka);
– gradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti R1-210/1078 Škofja Loka – Jeprca od km 2 + 400 do km 3 + 000«, projekt PZI št. proj. P-3257/05, izdelal Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj, september 2005;
– ureditev ceste skozi naselje Reteče na regionalni državni cesti R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca, izdelan projekt PZI št. A06-065/10, izdelal Gea consult, d.o.o., Škofja Loka, januar 2007.
(5) Pločnik državne ceste in del cestišča je po posodobitvi primarnega vodovoda treba vzpostaviti v stanje pred gradnjo.
(6) Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti usklajen z načrtovano obnovo lokalne ceste 401170, Godešič–Reteče, projekt PGD in PZI, št. proj. P-73/02, september 2002 in projekt PGD in PZI, št. proj. P-81/03, januar 2003, oba izdelal CE Design d.o.o., Križe.
(7) Prečkanje državne ceste se predvidi s le podbijanjem oziroma prevrtanjem pod voziščem.
(8) Trasa načrtovanega posodobljenega primarnega vodovodnega omrežja Trata–Rateče mora biti v prostorskem aktu in v projektu PGD in PZI usklajena s projektom rekonstrukcije državne ceste.
(9) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1 Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Načrtovani primarni vodovod Trata–Rateče poteka v 200 m varovalnem pasu železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja in jo prečka v km 582 + 520.
(2) Prečkanje se izvede s podvrtavanjem pod progo. Cevovod mora biti položen v zaščitni cevi. Na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi.

(1) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi je treba vsa križanja in vzporedne poteke načrtovanih infrastrukturnih objektov z obstoječimi komunalnimi in energetskimi vodi obdelati in podati ustrezne tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je potrebno posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se mora to izvesti v skladu s soglasjem posameznih upravljavcev objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
Vodovod
– vse obstoječe vodovode, ki se nahajajo na območju predvidene gradnje, je treba pred gradnjo ustrezno zaščititi;
– zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s pitno in požarno vodo potekati nemoteno, dovoljene so občasne prekinitve dobave vode zaradi izvajanja gradnje in potrebnih prevezav;
– izvajalec gradbenih del in izvajalec gospodarske javne službe o motnjah v preskrbi s pitno vodo obveščata porabnike na krajevno običajen način.
Kanalizacija
– posodobljen primarni vodovod tangira obstoječo kanalizacijo južno od obrtne cone na Trati pri Škofji Loki;
– v območju križanja vodovoda z javno kanalizacijo je dela potrebno izvajati tako, da odvod odpadne vode ne bo moten in da odpadna voda ne bo zastajala;
– pri načrtovanju je potrebno upoštevati »Strokovne podlage za izdelavo nacionalnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda«, ki jih je verificirala Občina Škofja Loka.
Plinovodi
– načrtovana infrastruktura ne tangira obstoječega plinovodnega omrežja;
– pri projektiranju je treba upoštevati načrtovan prenosni plinovod Goričane–Škofja Loka za dvostransko napajanje Škofje Loke in gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas–Reteče.
Elektroenergetski vodi
– primarni vodovod Trata–Rateče prečka v naselju Godešič traso daljnovoda DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo;
– načrtovana trasa primarnega vodovoda tangira obstoječe zemeljsko nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje, ki ga je treba zakoličiti in zaščititi pred načrtovano gradnjo.
Telekomunikacijski vodi
– načrtovana infrastruktura tangira obstoječe zemeljske telekomunikacijske vode;
– pred pričetkom gradbenih del je obvezno potrebno zakoličiti in ustrezno zaščititi oziroma prestaviti obstoječe zemeljske telekomunikacijske naprave v skladu z navodili predstavnika Telekoma Slovenije d.d.

Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav.

(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Za varovanje flore, favne in krajinskih značilnosti območja je treba upoštevati naslednje pogoje:
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi;
– prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala v naravno okolje;
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čimprej vzpostaviti prvotno stanje;
– pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene);
– na mestih, kjer bi bilo zaradi gradnje primarnega vodovoda neizogibno odstraniti funkcionalno drevo, ga je treba nadomestiti z novim iste vrste;
– za zasaditev naj se uporablja avtohtona vegetacija.

(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. Investitorji so dolžni omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(2) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.
(3) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu ter prepreči odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine.

Za varovanje tal je treba upoštevati naslednje pogoje:
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna;
– vse gradbene površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala dela, se opredeli pred začetkom gradbenih del;
– izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča;
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi;
– pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstojajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja nevarnih snovi, obvezen je tudi odvoz kontaminirane zemljine na ustrezno deponijo;
– material za zasipanje jarka, v katerega bodo položene cevi, mora biti inerten;
– posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi;
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba določiti način uporabe rodovitnega dela prsti;
– prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina;
– posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna;
– s transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine;
– v sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in da višina deponij ne presega 1,20 m.

(1) Načrtovani primarni vodovod prečka Traški graben nad cevnim propustom pod državno cesto.
(2) Zaradi gradnje vodovoda se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(3) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov;
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– predvidena ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje kot v fazi uporabe. Kolikor je potrebno, je predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.

Za ohranjanje kvalitete zraka je treba upoštevati naslednje pogoje:
– prašenje v času gradnje je potrebno omiliti z vlaženjem površin in omejitvijo hitrosti transportnih vozil skozi naselja;
– izvajalci del morajo upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav.

V času gradnje je potrebno upoštevati naslednja priporočila za ravnanje z odpadki:
– z odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/03);
– eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenemu podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki ima za opravljanje te dejavnosti pooblastilo (koncesijo) Ministrstva za okolje in prostor;
– s projektom je potrebno predvideti količine odpadnega in izkopanega materiala in določiti prostor za deponiranje ter ravnanje z njim;
– odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitev ali erodiranja ni dovoljeno;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.

(1) V izogib prekomerne obremenitve okolja s hrupom je potrebno upoštevati:
– gradbena dela naj se v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju izvajajo od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan;
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev (Pravilnik o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02)).
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom na manj kot 30 m je potrebno za zmanjšanje hrupa upoštevati še naslednje organizacijske ukrepe:
– upošteva se naj ustrezna ekspozicija hrupa in omeji čas obratovanja hrupnih operacij na najmanjšo možno mejo;
– delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali se naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, čimmanj vzvratnih voženj;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– posebni aktivni ukrepi v času obratovanja vodovoda niso potrebni.

Dela niso predvidena v varovanem območju ali na objektu kulturne dediščine, ki bi bilo kot enota zavedeno v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovoda je treba upoštevati požarnovarstvene ukrepe. Na odsekih vodovoda na poselitvenem območju je treba predvideti hidrante v medsebojni razdalji največ 80 m.

Načrtovana gradnja primarnega vodovoda z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, ki morajo predstavljati zaključene celote.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja zemljišč za gradnjo vodovoda Trata–Reteče, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom junij 2007, številka projekta 6073-2 in je priloga temu OPPN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne infrastrukture so 1.339.916,40 EUR, od tega se iz drugih virov financiranja (državni proračun, EU – strukturni skladi) zagotovi 1.205.924,76 EUR za novogradnjo vodovoda. Občina Škofja Loka zagotovi druge vire financiranja v višini 97.777,75 EUR brez DDV za delež, ki zaradi povečanja zmogljivosti že obstoječega vodovoda ne more biti predmet odmere komunalnega prispevka. Ostali stroški bremenijo zavezance za plačilo komunalnega prispevka na obračunskem območju.
– Obračunsko območje investicije zajema dele naselij Godešič, Gorenja vas–Reteče in Reteče, grafični prikaz je na vpogled v programu opremljanja.
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine (Dti) je 0,5 : 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni,
– obračunski stroški investicije so 26.426,37 EUR,
– vsi stroški so v EUR brez DDV na dan 1. 1. 2007 in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje,
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna).
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– strošek opremljanja kvadratnega metra gradbene parcele (Cpi') je 0,0839 EUR,
– strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine (Cti') je 0,0393 EUR,
– komunalni prispevek se izračuna po formuli KPi = (Aparcela * Cpi' * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti' * Dti).

(1) Monitoring kakovosti pitne vode je potrebno pogosteje izvajati v času gradnje in obratovanja, če se v času gradnje zgodijo nezgode.
(2) V primeru, da v času gradnje pride do izliva nevarnih snovi v potok, je potrebno v sodelovanju s strokovnjaki predpisati in izvajati imisijski monitoring.
(3) V času gradnje je potrebno vizualno spremljati kalnost potoka na območju načrtovane gradnje.
(4) V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naseljih, ki ležijo neposredno ob gradbišču in v primeru prekoračitve predpisane ravni hrupa predvideti dodatne protihrupne ukrepe.

(1) Za potrebe gradbišč je treba v največji možni meri uporabljati že obstoječe komunikacije in ustvarjati čim manj začasnih novih dovoznih poti.
Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, morajo investitorji in izvajalci v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji vodovoda pa po potrebi obnoviti;
– objekte in infrastrukturne vode obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji objekta zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroj izvajati v suhem vremenu;
– ravnanje z rodovitnim delom prsti izvajati po določilih v projektni dokumentaciji;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja vodovoda;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih morajo investitor in izvajalci tudi:
– reševati pravico graditi na določenem zemljišču v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav, o potrebnih prekinitvah v oskrbi zaradi predvidenih gradbenih del pa predhodno na krajevno običajen način obveščati uporabnike;
– skladno s podanimi pogoji upravljavcev kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbo tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb infrastrukture, ki bi nastale zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– cestno prometna ureditev na občinskih cestah na območju posega se uredi skladno s pogoji, ki jih Občina Škofja Loka v soglasju predpiše izvajalcu gradbenih del;
– cestno prometna ureditev na območju državne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca se na območju posega uredi skladno s pogoji, ki jih Direkcija RS za ceste v soglasju predpiše izvajalcu gradbenih del;
– v času izvajanja gradbenih del so dovoljene delne zapore cest;
– izvajalec gradbenih del mora stalno omogočati intervencijske in nujne oskrbne poti;
– promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo.

Vse dimenzije in ureditve, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem lokacijskim načrtom.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Za zavarovanje urejanja prostora v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se sprejmejo začasni ukrepi.
Začasni ukrepi se sprejmejo za celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, navedenega v 4. členu tega odloka.
Vrste začasnih ukrepov so naslednje: prepovedano je urejanje trajnih nasadov, sprejemanje sprememb prostorskih aktov, ki veljajo na območju začasnih ukrepov ter izvajanje gradnje, ki še niso dovoljene z dokončnim gradbenim dovoljenjem.
Veljavnost začasnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena je do dokončanja gradnje posamezne faze objekta, vendar ne več kot skupno štiri leta.

Nadzor izvajanja tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v delu in za območje, ki ga določa ta občinski podrobni prostorski načrt šteje, da sta spremenjena in dopolnjena Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 121/05 in 17/06).

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.