Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji) in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 98. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 9. seji dne 12. 9. 2007 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 99/01, 98/02) sprejme Ureditveni načrt za območje urejanja: Kranjska Gora–sotočje Save in Pišnice KG - R 7/1 (del), KG - R 7/2 in KG - R 7/3 (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, številka projekta URBI-3015.

UN je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje določajo funkcionalna, oblikovalska, infrastrukturna in varstvena merila in pogoji za urejanje ter opremljanje obravnavanega območja. Ureditveni načrt je podlaga za gradbeno dovoljenje ter za parcelacijo zemljišč.

UN vsebuje:
– besedilo odloka o ureditvenem načrtu,
– grafične prikaze:
   – izrez iz prostorskega plana občine v merilu 1:5000,
   – območje urejanja in obstoječe stanje v merilu 1:1000,
   – območje urejanja v merilu 1:1000,
   – ureditvena situacija v merilu 1:1000,
   – prometna ureditev v merilu 1:1000,
   – zbirnik infrastrukturnega omrežja v merilu 1:1000,
   – merila in pogoji – prostorska regulacija v merilu 1:1000,
   – načrt parcel z elementi za zakoličenje v merilu 1:1000,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih aktov,
– obrazložitev ureditvenega načrta,
– zaporednost urejanja,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični prikazi so sestavni del odloka. Izdelani so v digitalni obliki, kot geodetska podloga je uporabljen digitalni geodetski topografsko katastrski posnetek, arhivirani so v analogni in digitalni obliki.

UN določa:
– mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor,
– pogoje glede namembnosti območij in površin,
– merila in pogoje za ureditvene enote,
– funkcionalna zemljišča,
– pogoje za infrastrukturno opremljanje,
– pogoje glede zaporednosti urejanja,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev.

UN ureja območja urejanja: Kranjska Gora–sotočje Save in Pišnice KG - R 7/1 (del), KG - R 7/2 in KG - R 7/3, ki so določena v prostorskem planu občine. Območje, ki se ureja s tem UN je določeno v grafičnem prikazu na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000.

(1) Za območji KG - R 7/1 (del) in KG - R 7/2 je v prostorskem planu določena osnovna raba za šport in rekreacijo. Območje je namenjeno ureditvam površin za rekreacijo, ki obsega poletne in zimske oblike rekreacije.
(2) Območje KG - R 7/3 je v naravi vodotok Pišnica in Sava in je s prostorskim planom določena osnovna raba: vodne površine; kot prekrivajoča (sekundarna raba) pa je za to območje določena raba za rekreacijo.
(3) V območju UN so potrebne ureditve vodotokov za zavarovanje pred negativnimi vplivi in delovanjem voda. Z ureditvami vodotoka in priobalnih zemljišč se zavarujejo in sanirajo površine z odlagališči raznih odpadkov, ki so bile nasute v preteklih obdobjih in so še ne sanirana ter nezavarovana ter zavarujejo nove ureditve športno rekreacijskih površin.

(1) Območja za rekreacijo (R):
(1a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet kot dopolnilna ponudba osnovni namembnosti območja.
(1b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve športnih in rekreacijskih naprav in igral,
– postavitve pomožnih objektov za potrebe rekreacije,
– postavitve začasnih objektov za posamične prireditve ali sezonske potrebe. Po zaključeni prireditvi ali sezoni začasne objekte investitor odstrani,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov.
(2) Vodna zemljišča (V):
(2a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,
– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere.
(2b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za varen pretok voda in plavin ter zagotavljanje naravnega vodnega režima,
– ureditve za potrebe rekreacije,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze).
(3) Obstoječa MHE:
Za obstoječo MHE se s tem UN pridobljene pravice ne poslabšajo, dovoljujejo se vsi posegi, ki to zagotavljajo.

(1) UN določa ureditev devetih igralnih polj golf igrišča. Igralna polja so razporejena vzdolž vodotokov Pišnice in Save. Njihova razporeditev, velikost, oblikovanje in nivoji so določeni grafično. Dopustna so odstopanja od grafično določenih igralnih polj, na podlagi dejanskih razmer na terenu ali glede na prilagoditve posameznim sestojem vegetacije. Odstopanja so dopustna izven priobalnih zemljišč vendar tako, da se ne spreminjajo pogoji za pretok visokih vod.
(2) Za funkcionalno povezavo igralnih polj se izvedejo brvi za pešce preko struge Pišnice in Save. Lokacije so določene grafično. Dopustna so odstopanja od grafično določenih lokacij glede na lokalno oblikovanost brežin in geološke razmere terena. Brvi za pešce morajo biti dimenzionirane na obremenitve pešcev in električnih vozil golf igrišča, širina brvi naj bo min. 2 m.

Oblikovanje brežin in terena
Nove brežine naj se oblikujejo brez pravilnih, geometrijskih in izrazitih ostrih robov, prehodi brežin naj bodo zvezni in zaobljeni. Dopustno je takšno oblikovanje novih brežin, ki je značilno za obstoječe naravne stabilne rečne brežine in terase. Oblikovanje terena mora biti čimbolj naravno, podobno sedanjim značilnim oblikam terena obvodnega prostora gornjesavske doline.

Ohranjanje obstoječe vegetacije
Z ureditvami naj se v čim večji meri ohranjajo kakovostni sestoji obstoječe drevesne vegetacije, tako da se vključijo v zelene vegetacijske pasove med igralnimi polji. Ohranjeni sestoji se lahko dopolnijo z novo vegetacijo, ki dopolnjuje ohranjene sestoje in krepi njihovo obstojnost in pestrost.

Nova vegetacija
(1) Z novo vegetacijo naj se ustvarjajo členitve med igralnimi polji in meje ob robovih igrišča. Nova vegetacija se oblikuje v gruče/skupine, ki naj bodo sestavljene iz visoke, srednje in nizke vegetacije. Nove zasaditve ne smejo imeti izrazite linearne oblike.
(2) Vegetacija ob brežinah vodotokov mora biti zasajena prav tako v gručah, vegetacija naj ima različne višine, tako da vmesni pasovi med gručami vegetacije omogočajo poglede na vodo. Na priobalnem pasu naj se zasadi vegetacija z globokimi koreninami, ki utrjuje brežine in omejuje evtl. pronicanje vode na vodotok.
(3) Ob južnem robu območja urejanja se za razmejitev igrišča proti cesti zasadi živa meja, ki medsebojno povezuje posamezne gruče vegetacije. Živa meja naj se kombinira z gručasto zasaditvijo.
(4) Ob robu otroškega igrišča (v območju KG R7/2 - SZ od območja KG M1) se vegetacija zasadi v gručah, razmejitev med javnimi površinami in med golf igriščem se zasadi z živo mejo. Obrobje igrišča se zasadi z gručami srednje in visoke vegetacije.
(5) Z novo vegetacijo v območju na novo oblikovanih nožic je možno dopolnjevati protierozijsko zaščito pretočnega prereza.

Zavarovanje pred negativnimi vplivi igrišča
(1) Na območju zelenice drugega igralnega polja se na južni strani izvede zelena zaščitna ograja, da se preprečijo in zmanjšajo evtl. negativni vplivi igre (op. nenatančni leti žogic). Zaščitna ograja se izvede delno kot zelena stena z zemeljskim polnilom in delno z mrežo.
(2) Dopustne so postavitve zaščitnih mrež ali drugih zaščitnih ureditev na robovih igralnih polj in na posameznih odsekih, če se zaradi dejanskih vplivov ugotovijo negativni učinki igre. Postavitve mrež naj se kombinirajo z zasaditvijo vegetacije.

Pri odstranitvah objektov ali naprav je treba odstranjen material, gradiva in dele konstrukcij odstraniti iz območja na ustrezno deponijo. Spremenjen relief je treba sanirati, renaturirati, zavarovati pred erozijo in zasaditi z avtohtono vegetacijo.

Ureditev Pišnice in Save obsega določitev končnega stanja vodnih zemljišč, priobalnih zemljišč in zavarovanja. UN predvideva takšno strugo, ki omogoča varen pretok visokih vod 20 letne pogostosti vključno z normalnim premeščanjem prodnih nanosov. Poleg tega UN predvideva razširitev normalnega korita, to je ureditev prodišča na izlivnem odseku Pišnice in naprej po Savi Dolinki dolvodno od sotočja. To omogoča pri prekomernih dotokih plavin začasno zastajanje viškov prodov, ki jih naslednje visoke vode pribirajo in premeščajo dolvodno.
Struge Pišnice in Save Dolinke so grafično prikazane na podlagi idejne rešitve, narejene na osnovi predhodnih študij in geodetskih izmer na terenu. V risbah so prikazane ureditve geometrijsko pravolinijske, vendar se pri fizični izvedbi na terenu ureditve brežin prilagajajo naravnim obrisom v tlorisnem in višinskem pogledu.
UN določa takšno ureditev površin na levem in desnem bregu osnovnega korita (ki zagotavlja varen odtok visokih vod Q(20)), da lahko višje vode od Q(20) nekoncentrirano prelivajo teren. Iz tega pogoja izhaja, da je nedopustno zvezno nasipavanje (nadvišanje) zemljišč na razlivnem območju visokih vod višjih od Q(20), razen na manjših lokalnih površinah, oblikovanih kot otočki.

Osnovno vodilo urejanja Pišnice in Save Dolinke je čim bolj naravno usmerjanje tokov nizkih in visokih vod s čim bolj naravnimi ukrepi. Z ureditvijo je potrebno omogočiti čim bolj enakomeren padec struge in zagotavljati predvidene širine korita. Glavni ukrepi za stabilizacijo struge so prečni objekti kot so stabilizacijsko – usmerjevalne jezbice in koši. Pomemben delež za protierozijsko zaščito predstavlja ustrezna vegetacija (popleti, vrbovi tepihi, potaknjenci ...).
Ureditve vodotokov so določene v grafičnih prikazih.

(1) Preko območja urejanja poteka rezervat za dolgoročno izvedbo povezovalne ceste med državno cesto v Logu in Čičarami, ki vključuje tudi premostitev Pišnice. Na območju rezervata (določen z regulacijsko linijo) niso dopustne ureditve, ki bi onemogočale kasnejšo izvedbo ceste in mosta.
(2) Na območju urejanja so z UN določene trase poti za vzdrževanje vodotokov in za vzdrževanje igrišča. Vzdolžna vzdrževalna pot poteka po desnem bregu Pišnice in Save po priobalnih zemljiščih in površinah igrišča. Vzdolžna vzdrževalna pot lahko poteka po robu vodnega zemljišča oziroma je lahko od njega odmaknjena. Prečni dostopi do vzdolžne vzdrževalne poti in do vodotoka se zagotavljajo po obstoječih lokalnih cestah in kmetijskih poteh ter po trasah planiranih lokalnih cest. Vzdrževalna pot mora biti utrjena tako da omogoča dostop vzdrževalnim vozilom. Zgornji ustroj vzdrževalne poti je lahko izveden v makadamu ali z utrjeno travo (rušniki ali drugimi elementi za utrditev, ki omogoča zatravitev). Trase vzdrževalne poti in lokalnih cest so določene v grafičnih prikazih. Na trasah vzdrževalnih poti niso dopustni posegi, ki bi onemogočali vzdrževanje vodotoka in igrišča.
(3) V zimskem času so na vzdrževalni poti in drugih površinah igrišča dopustne ureditve stez za tek na smučeh.
(4) Preko območja urejanja se uredi dostop do gozdov na levem bregu Save. Prehodi preko Pišnice in Save Dolinke se uredijo s premostitvami, za katere je v naslednjih fazah projektiranja potrebno izdelati hidrotehnične osnove. Trasa prehodov je določena v grafičnih prikazih.

(1) Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma uredi skladno z ureditvijo predmetnih površin.
(2) Nadzemne komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati v sklopu trajnih objektov. Komunalni ali energetski objekti so lahko postavljeni izven trajnih objektov le izjemoma, kadar ni možna postavitev v trajnem objektu zaradi negativnih vplivov na bivanje ali delo v objektu ali kadar prostorske možnosti ne dopuščajo ureditve v trajnem objektu. V teh primerih je treba postavljati komunalne in energetske objekte v sklop ograje igrišča, v gruče vegetacije, nevpadljivo, predvsem ne na vidno izpostavljenih prostorih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
(3) Na območju se izvede drenažno zajetje ob strugi Save Dolinke in potokom izpod Galerš za zajem vode za vzdrževanje igralnih površin. Drenažno zajetje se izvede pred sotočjem s Pišnico. Stopnja zajema vodnih količin se določi z izvedbenim projektom, tako da se pri tem ohranja zahtevani biološki minimum vodotoka.
(4) V območju so dopustne gradnje podzemnih rezervoarjev za vodo za negovanje igralnih površin. Podzemni zbiralniki vode morajo biti locirani izven vodnih in priobalnih zemljišč.

(1) Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih in med seboj neodvisnih fazah. Zaporedje posameznih faz ni predpisano. Vsaka posamezna faza mora biti skladna s celovito in končno ureditvijo vodotoka in igrišča. Izvedbe posamezne gradbene faze urejanja je potrebno izvesti tako, da kasnejše ureditve ne bodo negativno vplivale na predhodno izvedena dela.
(2) Vodnogospodarske ureditve se lahko izvedejo pred ali sočasno z ureditvijo golf igrišča. Osnovna stabilizacija korit je predvidena s prečnimi objekti, ki se lahko gradijo postopno s tem, da se v 1. fazi izvedejo ključne stabilizacijsko-usmerjevalne jezbice, ki se postopno dopolnjujejo z naslednjimi objekti.
(3) Izvajanje del, ki se ne zaključijo v eni časovno in gradbeno zaključeni fazi ni dopustno. V primeru časovno in gradbeno zahtevnejših del, je potrebno posamezne časovno ločene faze dela izvesti tako, da se zavarujejo vse površine pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi.

Vse posege je potrebno izvajati tako, da ne povzročijo erozije ali drugih negativnih vplivov na javni gospodarski infrastrukturi, športnih objektih, ureditvah in naravnem okolju. Vsi posegi v relief, vegetacijo in zemeljski pokrov morajo biti izvedeni in zaključeni v celoti tako, da se prepreči negativne procese, izvedba gradbenih del mora vključevati tudi celovito sanacijo površin ob novogradnji.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati štirinajsti dan po objavi v uradnem glasilu.