Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 9. seji dne 12. 9. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme (tretje) spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Športno prireditvenega centra (ŠPC) Bezje v Kranjski Gori (v nadaljevanju: UN ŠPC Bezje), ki ga je izdelal APP, Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice d.o.o., št. KGI/3074-1/04/07.

Meja območja UN ŠPC Bezje se ne spreminja.
V 4. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Območje UN ŠPC Bezje zajema območje urejanja Kranjska Gora–Porentov dom, z oznako KG/R4 in severozahodni del območja urejanja Kranjska Gora–Sotočje Save in Pišnice, z oznako KG/R7/1.«.

V 5. členu se 5., 6., 7., 9. in 11. točka črtajo.

V 5. členu se, glede na črtanje točk iz prejšnjega člena, točke preštevilčijo in se le-ta spremeni tako, da si (na mestu črtanih) točke sledijo na naslednji način:
5. gradnja doma za ostarele,
6. gradnja otroške igralne površine,
7. izvedba okrasnega vodnega motiva – bajerja,
8. rekonstrukcija in prizidava ali odstranitev in novogradnja na mestu odstranjenega Porentovega doma,
8.a gradnja dvigalne ploščadi Porentovega doma,
9. gradnja klubskega objekta golf – depandansa Porentovega doma,
10. gradnja vadbišča za golf,
11. gradnja vodohrana.
Ob tem se podatki k posamezni točki ne spreminjajo.

V 5. členu se, glede na novo 5. točko, le-ta nadomesti s sledečim besedilom:
5. gradnja doma za ostarele, ki bo namenjen domu »za starejše« oziroma, ki bo stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji oziroma stanovanjska stavba za posebne namene s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi.

V 5. členu se 8. točka (rekonstrukcija in prizidava ali odstranitev in novogradnja na mestu odstranjenega Porentovega doma) dopolni s sledečim besedilom:
»V rekonstruiranem ali novo zgrajenem objektu ni dopustno graditi nastanitvenih enot (sob za nastanitev, hotelskih apartmajev, ipd.), v katerih bi bilo mogoče pripravljati hrano.«.

V 7. členu se prvi odstavek in stavek drugega odstavka v celoti črtata in nadomestita z novimi, ki se glasijo: »Regulacijske elemente, mejo lociranja objektov ter podatke o zakoličbi objektov v UN ŠPC Bezje predstavljajo:
– regulacijska linija (z oznako RL),
– gradbena meja (z oznako GM),
– izhodiščne in fiksne točke objektov (z oznako »X« in »a«).
Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne izključno za izvedbo in/ali rabo prometnih površin ter gospodarske javne infrastrukture.
Poleg tega je na njih dovoljena tudi izvedba priključkov k posameznim ali skupini objektov.
Regulacijska linija je določena v grafičnem prikazu UN.
Gradbena meja je črta, ki določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže objekt oziroma njegovi skrajni izpostavljeni deli. Določena je v grafičnem prikazu UN.
Izhodiščna točka je točka, ki predstavlja izhodišče od katerega se meri lociranje posameznega objekta v območju UN v fazi zakoličbe.
Fiksna točka je točka, ki predstavlja fiksni vogal oziroma točko posameznega objekta v območju UN in se meri od izhodiščne točke v fazi zakoličbe.
Od fiksne točke se tlorisno locira posamezni objekt, glede na dimenzije in tolerance, ki so določene v tem UN v fazi zakoličbe.
Izhodiščne in fiksne točke so določene v odloku in prikazane v grafičnem prikazu (zakoličbeni situaciji) UN.«.

V 7. členu se peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta alineja črtajo.

V 7. členu se, glede na črtanje alinej iz prejšnjega člena, le-te spremenijo in sledijo na naslednji način:
5. gradnja doma za ostarele,
6. gradnja otroške igralne površine,
7. izvedba okrasnega vodnega motiva – bajerja,
8. rekonstrukcija in prizidava ali odstranitev in novogradnja na mestu odstranjenega Porentovega doma,
8.a gradnja dvigalne ploščadi Porentovega doma,
9. gradnja klubskega objekta golf – depandansa Porentovega doma,
10. gradnja vadbišča za golf,
11. gradnja vodohrana.

V 7. členu se spremenijo sledeči zakoličbeni podatki:
– v drugi alineji – Večnamensko igrišče, se nadomesti četrti stavek s sledečim besedilom: »Oddaljenost fiksne točke od izhodišča v smeri proti vzhodu je 27,85 m, v smeri proti jugu pa 40,65 m.«
– v četrti alineji – Igrišče za mali nogomet se nadomestita četrti in peti stavek s sledečim besedilom: »Oddaljenost fiksne točke od izhodišča v smeri proti jugovzhodu je 13 m, v smeri proti jugozahodu pa 4,60 m.
Kot med severozahodno stranico predmetnega objekta in južno stranico predvidenega igrišča za odbojko na mivki je 16°.«.

V 7. členu se, glede na novo 5. točko, podatki o zakoličbi nadomestijo s sledečimi:
Elementi zakoličbe posameznih objektov so naslednji:
– Dom za ostarele
Izhodiščna točka je »X«.
To je jugozahodni vogal stanovanjskega objekta Čičare št. 7 (parc. št. 397/4).
Fiksna točka je »a«, to pa je severozahodni vogal predvidenega objekta.
Oddaljenost fiksne točke od izhodišča v smeri proti vzhodu je 61.75 m, v smeri proti jugu pa 32.20 m.
Severna stranica predvidenega objekta je vzporedna s severno mejo parcele št. 397/2.
Kota pritličja je 792.00 (+/- 0.50 m).
Višina slemena ne sme presegati 16.80 m nad koto pritličja.
Elementi zakoličbe objektov, ki ostajajo v programu UN se ne spreminjajo.

V 10. členu se 5., 6., 7., 8., 9. in 11. točka črtajo.

V 10. členu se, glede na črtanje točk iz prejšnjega člena, le-te spremenijo in sledijo na naslednji način:
5. gradnja doma za ostarele,
6. gradnja otroške igralne površine,
7. izvedba okrasnega vodnega motiva – bajerja,
8. rekonstrukcija in prizidava ali odstranitev in novogradnja na mestu odstranjenega Porentovega doma,
8a. gradnja dvigalne ploščadi Porentovega doma,
9. gradnja klubskega objekta – depandansa Porentovega doma,
10. gradnja vadbišča za golf,
11. gradnja vodohrana.

V 10. členu se spremenijo sledeči podatki:
– v točki 1. Gostinsko-stanovanjski-gospodarski objekt se prvi stavek nadomesti s sledečim besedilom: »Tlorisna velikost: 12.00 x 29.00 m + 2 x 2.00 x 9.00 m – členitev na vzhodni in zahodni strani + 2.20 x 10.00 m – polkrožni podaljšek v pritličju na južni strani, kot možnost (+/- 5%).
V primeru, da bo zasnova objekta upoštevala povečanje tlorisne velikosti (v okviru dovoljenih toleranc) je širitev objekta le proti vzhodu oziroma jugu.

V 10. členu se spremenijo sledeči podatki:
– v novo nastali točki 6. Otroška igralna površina se stavbna masa določi s sledečimi podatki: »Tlorisna velikost: 53.35 x 49.20 m (+/- 10%). Oblika območja igralne površine je lahko poljubna (kvadratne, pravokotne, trapezne, ipd. oblike). Etažnost: v nivoju terena, ki lahko iz nivoja izhaja v višini +/- 3.0 m – v skladu s funkcijo glede na vrsto igre. Izvedba: pretežno zatravljena površina (več kot 50%) z možnostjo kombiniranja tlakovanja z naravnimi materiali. Otroška igrala so lahko lesene, kovinske, PVC izvedbe iz preverjenih okolju prijaznih materialov.

V 10. členu se, glede na novo 5. točko, podatki o stavbni masi nadomestijo s sledečimi:
5. dom za ostarele
Tlorisno zasnovo sestavljajo jedro, severni, južni in vzhodni trakt.
Tlorisne velikosti:
– jedro: 7.10 – 8.52 x 10.68 m + 3.41 x 9.30 – 12.86 m (+/- 5%),
– severni trakt: 13.50 x 28.80 m + 2 x 2.15 x 9.00 m + 1.20 x 6.80 m (+/- 5%),
– južni trakt: 13.50 x 28.80 m + 2 x 2.15 x 9.00 m + 1.20 x 6.80 m (+/- 5%),
– vzhodni trakt: 32.10 x 12.45 m + 7.60 x 9.00 m + 6.55 x 9.00 m (+/- 5%).
Ob tem je dopustna izvedba nadstreškov nad vhodi oziroma uvozi v objekt, ki smejo biti izvedeni nad nivojem pritličja (do nivoja oken v 1. nadstropju) in oblikovno skladni s celotnim objektom.
Etažnost: (max. dovoljeno) klet (vkopana – lahko delno), pritličje (lahko visoko), 1. nadstropje, 2. nadstropje, 1. izrabljeno podstrešje, 2. izrabljeno podstrešje. Ob tem št. kleti ni omejeno, kolenčni zid v izrabljenem podstrešju pa ne sme presegati viš. 1.00 m.
Izvedba: masivna z možnostjo montažne oziroma lesene kombinacije.
Streha: nad jedrom je streha ravna oziroma v min. naklonu zaradi odvodnjavanja, nad trakti pa je simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°, smeri slemena vzporedno z daljšo stranico. Nad členjenimi deli tlorisa se lahko streha tudi členi v enakem naklonu kot osnovna.
Osvetlitev izrabljenih podstrešij se lahko izvaja s frčadami ali strešnimi okni v nivoju strešine.
Kritina bo enotna in sicer sive barve z videzom drobne strukture.
Nadstreški nad vhodi oziroma uvozi v objekt so lahko ravni oziroma v min. naklonu zaradi odvodnjavanja.
Sestavni del UN so tudi strokovne podlage – idejna zasnova Doma za starejše Kranjska Gora št. 25/06/BD, izdelal Arhitekturni atelje Dacar Bogdan, s.p., v novembru 2006.

V 10. členu se na koncu doda odstavek s sledečim besedilom:
Tlorisna velikost vseh objektov je določena za tlorise objektov v etažah na terenu (pritličje) z upoštevanjem oboda nosilnih delov konstrukcije. Vkopane kleti in etaže nad pritličjem lahko segajo izven določenih velikosti ob tem, da ne presegajo dovoljenih toleranc. Izven teh velikosti lahko v okviru gradbenih parcel segajo napušči in balkoni oziroma ganki, katerih max. širina je 1.50 m.
Zunanje površine ob objektih (terase na terenu, zelenice, poti …) se lahko oblikujejo poljubno, upoštevajoč potrebne funkcionalne površine glede na namembnost in zmogljivost posameznega objekta. Pri tem se ne sme spreminjati osnovna zasnova UN glede dostopnih poti, ceste ipd.

V 11. členu se zadnji odstavek črta.

V 11. členu se doda odstavek s sledečim besedilom:
Osvetlitev podstrešij posameznih objektov se lahko izvaja tudi s strešnimi okni v nivoju strešine.

13. člen se na koncu dopolni s sledečim odstavkom:
Izvedba opornih zidov v sklopu zunanje ureditve posameznih objektov je dopustna ob uvoznih poteh do/v objekte v kletne (vkopane) etaže. Le-ti se morajo na vidnih delih kamnito oblagati ali arhitekturno oblikovati skladno z objektom, ki mu pripadajo. Višina opornih zidov mora biti prilagojena višini terena na pritličnem nivoju objektov. Nad ta teren ne smejo segati višje od 0.30 m.

V 15. členu se spremenijo velikosti gradbenih parcel ter skladno s spremembo predmetnega UN določijo nove, in sicer:
– gostinsko-stanovanjski-gospodarski objekt (1) 920 m2
Gradbena parcela zajema zahodni del parcele št. 407/6. Izjema je pas v širini do 1.20 m ob vzhodni strani parcele v velikosti 26 m2, ki je namenjen javni površini.
– sklop športnih objektov 11670 m2
(večnamensko igrišče (2), igrišče za odbojko na mivki (3), igrišče za mali nogomet (4), otroška igralna površina (6), okrasni vodni motiv – bajer (7)).
Gradbena parcela zajema vzhodni del parcele št. 407/1, v velikosti 4721 m2, jugozahodni del parc. št. 397/2, v velikosti 1329 m2, centralni del parc. št. 860/1, v velikosti 525 m2, severovzhodni del parcele št. 401/1, v velikosti 2827 m2, severni del parcele št. 401/10, v velikosti 26 m2, celotno parcelo št. 399, v velikosti 1471 m2 ter severni del parcele št. 398, v velikosti 771 m2.
– dom za ostarele (5) 9160 m2.
Gradbena parcela zajema vzhodni del parcele št. 397/2, v velikosti 1254 m2, severni del parcele št. 860/1, v velikosti 147 m2 ter severozahodni del parcele št. 387/1, v velikosti 7759 m2.
– Porentov dom (8), dvigalna ploščad (8a) in klubski objekt golf (9) 3144 m2.
Gradbena parcela zajema severozahodni del parcele št. 401/1, v velikosti 753 m2, centralni severni del parcele št. 401/1 (vzhodno od Porentovega doma), v velikosti 876 m2, parcelo št. 401/7 v celoti, v velikosti 1032 m2, jugozahodni del parcele št. 401/10, v velikosti 261 m2, jugozahodni del parcele št. 860/1, v velikosti 193 m2 ter jugozahodni vogal parcele št. 407/1, v velikosti 29 m2.
– vadbišče za golf 12944 m2.
Gradbena parcela zajema jugozahodni del parcele št. 401/1, v velikosti 5473 m2 in jugozahodni vogal iste parcele, v velikosti 2 m2, južni (pretežni) del parcele št. 400, v velikosti 3675 m2 ter parcelo št. 885/43 v celoti, v velikosti 3.794 m2.

V 16. členu se prvi odstavek »Elektrika« v celoti črta in nadomesti s sledečim besedilom:
»Vsi objekti ali sklop objektov, ki potrebujejo elektroenergetsko oskrbo bodo opremljeni iz javnega elektro omrežja.
Na severni strani, izven območja ŠPC Bezje, poteka nizko in visokonapetostno elektro omrežje v vkopani (»kabelski«) izvedbi. 20 kV omrežje tudi prečka območje ŠPC na vzhodnem delu (kjer ni predvidenih objektov). Na zahodnem delu pa poteka nizkonapetostni priključek za Porentov dom.
Posegi, ki jih obravnava predmetni UN ne terjajo prestavitev obstoječega elektro omrežja.
Oprema objektov z oznako 1, 8, 8a in 9 se elektroenergetsko napaja iz nizkonapetostnega omrežja na zahodni strani območja ŠPC, objekti z oznako 5, 2, 3, 4 in 7, pa iz novopredvidene TP »ŠPC Bezje«, ki se locira na centralnem delu severnega roba ŠPC. Iz nje se vodita priključka za objekt št. 5 in sklop objektov št. 2, 3, 4 in 7.
Potek obstoječega elektro omrežja je razviden in načrta komunalnih vodov tega UN.
Za opremo območja z elektro napravami, preko katerih se bodo oskrbovali objekti ŠPC, so izdelane Strokovne podlage – Elektrifikacija, ki so sestavni del UN.«.

V 16. členu se besedilo drugega odstavka »Vodovod« v celoti črta in nadomesti z novim, in sicer:
»Vsi objekti ali sklop objektov, ki potrebuje vodooskrbo, bodo opremljeni iz javnega vodovodnega omrežja. Iz istega omrežja bo zagotovljeno tudi požarno varstvo, ki izhaja iz hidrantne opreme.
V ta namen je potrebno obnoviti in povečati vodohran Železnica ter obnoviti in povečati transportni vod od vodohrana do jaška št. 275 (pri objektu Koroška c. 14a; parc. št. 458/4) ter od jaška št. 268 (pri objektu Bezje 1; parc. št. 405/2) do območja ŠPC Bezje.
Obnova in povečava vodhrana ter transportna voda od vodohrana do jaška št. 275 se izvede s strani upravljavca javnega vodovodnega omrežja v letu 2007, v okviru načrtovane porabe sredstev iz postavke št. 063002 (Vodovodno omrežje – investicije) proračunskih sredstev Občine Kranjska Gora.
Obnova in povečava transportnega voda od jaška št. 275 do območja ŠPC Bezje pa se izvede v okviru izvedbe komunalne opreme ŠPC Bezje. Le-ta se lahko izvede v okviru samostojnega postopka izvedbe komunalne opreme, ali v sklopu postopka izvedbe posameznih objektov ŠPC Bezje.
Do takrat je možna gradnja objektov, ki bodo oskrbovani iz obstoječih vodovodnih kapacitet, ki so v območju ŠPC že izvedene oziroma zagotovljene.
Trase obstoječih vodovodnih naprav oziroma omrežja so vrisane v načrt komunalnih vodov, ki je sestavni del (tretjih) sprememb in dopolnitev UN.
Dodaten možen vir za požarno varstvo oziroma zagotavljanje požarne vode sta, po izgradnji le-teh, tudi bajer in vodohran, ki sta predvidena v ŠPC Bezje.«.
Za prej opisano opremo območja z vodovodnim (in hidrantnim) omrežjem so izdelane Strokovne podloge za izvedbo vodovoda in fekalne kanalizacije, ki je sestavni del UN.

V 16. členu se besedilo tretjega odstavka »Kanalizacija« v celoti črta in nadomesti z novim, in sicer:
»Fekalne in odpadne vode se odvajajo v javno fekalno kanalizacijsko omrežje v kvaliteti, ki jo za iztok v kanalizacijo določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Priključek mora biti zgrajen vodotesno v min. padcu 1% proti omrežju.
Fekalno kanalizacijsko omrežje poteka od Naselja Slavka Černeta mimo Porentovega doma do ceste Bezje Čičare. Naprej gre po cesti (s parcelno številko 912 in 397/8, obe k.o. Kranjska Gora) do črpališča ob koncu ceste (na vzhodu). Kanalizacija je v cestnem delu gravitacijske izvedbe. Glavna fekalna kanalizacija dimenzije DN 350 poteka na globini od 4,2 m do 2,15 m, od zahoda proti vzhodu. Priklopi na fekalno kanalizacijo so lahko gravitacijske ali tlačne izvedbe. V primeru gravitacijske izvedbe je možnost povratnega udara, zato se priklop vrši preko nepovratne lopute in čistilnega jaška ali kosa. Vse priklope je potrebno izvesti v PVC izvedbi dimenzije DN 150 (priporočljivo 20–30 cm) nad niveleto kanalizacijskih vodov.
O pogojih priklopa se investitor dogovori s predstavnikom ČD-SHW g. Bizjakom tel. 041/721-561.
Trasa obstoječega kanalizacijskega omrežja je razvidna iz načrta komunalnih vodov, ki je sestavni del UN.
Prestavitve omrežja, ki so potrebne zaradi izvedbe posegov, predvidenih v UN se izvedejo na površine območja ŠPC Bezje, kjer niso predvideni objekti. Prestavitve se obdelajo v fazi izvedbe komunalne opreme ŠPC Bezje ali v okviru PGD objekta, zaradi katerega je potrebno posamezni odsek omrežja prestaviti. Podatke za prestavitev posreduje upravljavec, ki mora soglašati s prestavitvijo v fazi PGD.«.
Potek fekalnega kanalizacijskega omrežja in način priključevanja objekta ŠPC Bezje je obdelan tudi v Strokovnih podlagah za izvedbo vodovoda in fekalne kanalizacije, ki so sestavni del UN.
Strešne vode in meteorne vode iz utrjenih (tlakovanih) dvoriščnih površin se preko peskolovov oziroma požiralnikov ali linijskih rešetk odvedejo v ponikovalnice.
Vode z utrjenih parkirišč se preko lovilcev olj in peskolovov odvedejo v ponikovalnice. Kolikor je naklon uvoza usmerjen proti cesti, investitor z ustrezno linijsko rešetko prestreže meteorne vode in jih preko peskolova spelje v ponikovalnico.

V 16. členu se dopolni četrti odstavek »Ogrevanje« s sledečim besedilom:
»Dopustno je tudi ogrevanje z elektro ogrevalnimi napravami. Priporočljiva pa je izvedba ogrevanja objektov prek vseh vrst alternativnih virov energije.«.

V 16. členu se dopolni peti odstavek »Telefon« tako, da se poleg navedenega doda naslednje besedilo:
»Oprema območja ŠPC Bezje se izvede tudi upoštevajoč Strokovne podlage za TK in KKS omrežje in priključek na javno telekomunikacijsko in kabelsko omrežje, ki so sestavni del UN.«.

V 16. členu se dopolni šesti odstavek »Odpadki« tako, da se poleg navedenega doda naslednje besedilo:
»Vsak objekt ali skupina objektov mora imeti zagotovljeno prevzemno mesto za zbiranje oziroma odvoz odpadkov prek ustreznih posod, ki mora biti urejeno skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UVG, št. 15/2002).
Lociran naj bo ob poti smetarskega vozila. Odpadke je potrebno na izvoru ločevati in zagotoviti ločen odvoz posameznih frakcij (odvoz po naročilu oziroma pogodbi).
Vsak objekt ali skupina objektov mora imeti predviden tudi kompostnik za zbiranje zelenega odpada.«.

V 16. členu se osmi odstavek »Kabelsko omrežje« dopolni s sledečim besedilom:
»Oprema območja ŠPC Bezje se izvede tudi upoštevajoč Strokovne podlage za TK in KKS omrežje in priključek na javno telekomunikacijsko in kabelsko omrežje, ki so sestavni del UN.«.

V 16. členu se zadnji odstavek črta.

V 17. členu se v tretjem odstavku spremeni št. skupnih parkirnih mest na urejenih tonamenskih površinah, in sicer se številka 141 spremeni v 137.

17. člen se na koncu dopolni s sledečim odstavkom:
»Pri načrtovanju posegov, ki se nanašajo na urejanje prometa v območju ŠPC Bezje je potrebno upoštevati tudi smernice in pogoje upravljavca občinskih cest št. 028/150-165/2007 P, z dne 3. 4. 2007, ki so sestavni del UN.

17. člen se na koncu dopolni še s sledečimi odstavki:
Za vse posege, ki se izvajajo v 15 metrskem varovalnem pasu državne ceste R1-201 (Kr. Gora–Rateče) je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca, kot to predvideva 50. člena ZGO-1.
Investitor (Občina Kranjska Gora) je dolžan na zahtevo upravljavca državne ceste R1-201 takoj in na lastne stroške ustrezno (po navodilih upravljavca državne ceste in z njegovim soglasjem) urediti križišče ceste R1-201 in priključek namenjen dostopu na območje ureditvenega načrta (priključek lokalne ceste parc. št. 912 k.o. Kranjska Gora) v primeru, da obstoječe križišče zaradi povečanega obsega prometa ne bi več zadoščalo potrebam oziroma bi to zahtevali prometnovarnostni interesi.
Če bi zaradi obravnavanih posegov (gradnje, obratovanja ipd.) prišlo do onesnaženja državne ceste, mora investitor cesto in priključke takoj očistiti.
Za vso morebitno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah, vgrajenih v cestni svet oziroma varovalni pas državne ceste na podlagi soglasja upravljavca, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine.
Vsak investitor na območju ŠPC oziroma posegov, ki se nanj nanašajo je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila Direkcije RS za ceste oziroma pooblaščenega podjetja, odstraniti morebitne vgrajene naprave iz varovalnega pasu ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno–varnostnih interesov, zaradi varnosti prometa na cesti oziroma, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste.
Investitor oziroma lastnik ali upravljalec je dolžan vgrajene naprave oziroma instalacije redno vzdrževati in sicer na lastne stroške.
Investitor je dolžan poravnati stroške za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti v območju vgrajenih naprav oziroma instalacij v času eksploatacije le-teh.
Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji ob upoštevanju pogojev Direkcije RS za ceste in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi tehnologije izvajanja del.
Zaradi oviranja prometa na območju državnih cest (zaradi tehnologije izvajanja del ipd.) si mora investitor v smislu 65. člena Zakona o javnih cestah pridobiti odločbo Direkcije RS za ceste za delno zaporo ceste, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
Investitor in izvajalec del morata zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na državni cesti.
Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno–prometno signalizacijo v smislu določil Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 133/06). Cestno–prometno signalizacijo postavi in vzdržuje usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške izvajalca del oziroma investitorja.
Izvajalec del je dolžan izvajati stalen nadzor nad postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je postavljena.
V primeru rekonstrukcije, modernizacije ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste, investitor ni upravičen do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja in podobnega.
Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov cestnega sveta, je le-te investitor dolžan na svoje stroške, po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve, postaviti v prvotno stanje.
Začetek in zaključek del v varovalnem pasu državne ceste je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – območje Kranj.
Investitor in izvajalec sta dolžna zagotoviti pri usposobljenem, registriranem in pooblaščenem podjetju strokovni nadzor nad izvajanjem del. Stroški nadzora bremenijo investitorja oziroma izvajalca del. Gradbena dela na območju državne ceste, cestnih priključkov na državno cesto ipd. se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenega vzdrževalca ceste.

Napaka Odloka o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o UN ŠPC Bezje pri številčenju poglavja »VARSTVO VODA« (in vseh ostalih zaporednih), ki navaja št. »VIII« se popravi s pravilno zaporedno številko »IX«.

18a. člen se v odstavku »VODE« dopolni s sledečim besedilom:
»Rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih komunalnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04 in št. 47/05). Za območje je potrebno predvideti gradnjo kanalizacijskega sistema s priklopom na javni kanalizacijski sistem in iztok na čistilno napravo. Ves kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v vodotesni izvedbi.
Parkirne površine je potrebno ustrezno urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v vode. Parkirne površine morajo biti urejene skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

Sestavni del UN je tudi Strokovna ocena obremenitve okolja, izdelovalca Marbo, Bled, izdelane v avgustu 2007, ki jo je potrebno smiselno upoštevati pri posegih na območju ŠPC Bezje.

V 19. členu se stavek 1. etapa črta in nadomesti s sledečim besedilom:
»1. etapa: komunalna oprema območja se izvaja skladno s Strokovnimi podlagami posamezne opreme, ki so sestavni deli UN in so sledeči:
– Strokovne podlage – ELEKTRIFIKACIJA, izdelal: Električne inštalacije Janez Janc, s.p., v juliju 2007;
– Strokovne podlage za izvedbo vodovoda in fekalne kanalizacije, izdelal: TIPROS, Andrej Starič, s.p., v juliju 2007;
– Strokovne podlage (IDZ, št. načrta: 1607777): TK in KKS omrežje in priključek na javno telekomunikacijsko ter kabelsko omrežje, izdelal: Dekatel, d.o.o., v juliju 2007.«.

V 19. členu se zadnji odstavek črta.

Odlok začne veljati osmi dan od objave v uradnem glasilu Občine Kranjska Gora.