Na podlagi petega odstavka 61. člena v povezavi s tretjim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/00; prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Šoštanj na 7. redni seji dne 24. septembra 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 6042-1.

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v kartografskem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Šoštanj.
(3) Karte iz kartografskega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta prikazujejo:
– namensko rabo površin,
– načrt parcelacije,
– razporeditev in namembnost predvidenih objektov in prostih površin,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov,
– usmeritve za oblikovanje,
– ureditev prostih površin,
– ureditev prometnih površin,
– zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

Ureditveno območje velikosti 10,4 ha obsega proizvodne površine na katerih se nahajajo objekti glavnega pogonskega objekta, silosi, objekti za transport premoga in žlindre, transformatorski plato s stikališčem, objekti za pripravo vode, objekti za skladiščenje amoniaka in upravna stavba.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel na območju proizvodne cone ter zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel na katere je prestavljena ali na novo načrtovana komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez:
1228/1, 1228/4, 1215, 1216, 1217, 1219, 1220, 1218, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225, 1226, 1227, 1230/1, 1230/2, 1231, 1232, 1233, 1234, 1235/1, 1235/2, 1235/3, 1236, 1237, 1238, 1239, 1240, 1241, 1244, 1245, 1248/1, 1249, 1251, 1255, 1256, 1257, 1259, 1261, 1263, 1276, 1282, 1283, 1388/1, 1341, 1370, 1371, vse k.o. Šoštanj.

Kompleks bloka 6 se umesti znotraj ograje proizvodnega območja Termoelektrarne Šoštanj, izven ograje se uredi nov iztočni objekt.

(1) Za zagotovitev površin za gradnjo je treba porušiti:
– hladilni stolp bloka 1 in 2,
– hladilni stolp bloka 3,
– skladiščno halo,
– tehniško upravno stavbo,
– zaklonišče,
– recepcijo in vratarnico,
– kegljišče,
– parkirne nadstrešnice in
– kolesarnico.
(2) Treba je rekonstruirati priključek glavnega vhoda v območje TEŠ na regionalno cesto II. reda R2-425 Poljana–Črna–Šentvid–Šoštanj–Velenje.

(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz kartografskega dela iz kart št. 3/1 »Ureditvena situacija« in št. 3/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz kart št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 3/2 »Urbanistični pogoji«:
– gradbena površina je maksimalna pozidana površina;
– gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Predvidena je gradnja teh objektov bloka 6:
a) glavnega pogonskega objekta (objekti z oznakami UMA, UHF, UHA, UHQ in UVG)
– lokacija: zahodno od obstoječih glavnih pogonskih objektov blokov 1 do 3 in južno od hladilnega stolpa bloka 4;
– namembnost: energetski objekt – strojnica, bunkerski del, kotlovnica, elektrofiltri, razžveplevalna naprava in kompresorska postaja;
– orientacija: JV–SZ;
– gradbena površina: 212,0 m × od 48,0 m do 94,0 m;
– višinski gabariti: 140,0 m;
– predvidena je izgradnja kleti;
– streha: prilagojena tehnologiji;
– fasada: usklajena z obstoječimi okoliškimi objekti, pobarvana v nežne, ne izstopajoče barvne odtenke v skladu z obstoječim stanjem;
– glavne smeri dovozov in dostopov: s severne in vzhodne strani;
– objekt se oblikuje skladno s sodobnimi načeli oblikovanja (uporaba sodobnega materiala, povzemanje izhodišč oblikovanja obstoječih objektov v kompleksu TEŠ).
b) silosi (objekti z oznakami UVH, UET01 in UET02)
– lokacija: na severni strani glavnega pogonskega objekta ob kotlovnici;
– namembnost: skladiščenje sadre, elektrofiltrskega pepela in žlindre;
– gradbena površina: 53,0 m × 22,0 m;
– višinski gabariti: 22,6 m;
– konstrukcije silosov, ki so del opreme se postavijo na okrogle armiranobetonske podporne konstrukcije s premerom od 9,9 m do 19,0 m.
c) objekti za transport premoga (objekti z oznakami 6 UED 01, 6 UED 02 in 6 UED 03)
– lokacija: na vzhodni strani glavnega pogonskega objekta;
– namembnost: transport premoga do bunkerskega dela;
– skupna dolžina: 192,0 m;
– izgradita se dve presipni postaji kot zaprti skeletni jekleni konstrukciji in poševni transportni most.
d) transportni trakovi žlindre in produkta (objekti z oznakami UEU01 in UEU02)
– lokacija: na severni strani glavnega pogonskega objekta;
– namembnost: transport žlindre in produkta do obstoječe vmesne deponije;
– skupna dolžina: 71,0 m;
– nosilna konstrukcija transportnega traku je sestavljena iz jeklenih predalčnih nosilcev in stebrov.
e) transformatorski plato (objekt z oznako 6 UBB)
– lokacija: na južni strani glavnega pogonskega objekta, neposredno pred strojnico;
– namembnost: plato za postavitev energetske opreme;
– gradbena površina: 48,0 m × 26,0 m;
– na plato je med transformatorje treba postaviti požarno steno (F 90) višine ca. 8,0 m.
f) stikališče (objekt z oznako 6 UAA)
– lokacija: na južnem platoju bloka 5;
– namembnost: energetski objekt;
– orientacija: JV–SZ;
– gradbena površina: 33,0 m × 18,0 m.
g) kabelska kineta (objekt z oznako URZ)
– lokacija: med strojnico in novim stikališčem;
– notranje dimenzije: 1,0 x2,0 m;
– montažni pokrovi kinete morajo biti dimenzionirani na težko prometno obtežbo.
h) črpališče surove vode (objekt z oznako UGA)
– lokacija: ob cesti Velenje-Šoštanj, ob uvozu v kompleks TEŠ;
– namembnost: infrastrukturni objekt – dovajanje vode v sistem za pripravo hladilne vode;
– orientacija: SV–JZ;
– gradbena površina: 10,0 m × 14,0 m;
– višinski gabariti: 4,0 m;
– predvidena je izgradnja kleti;
– streha: ravna z minimalnim naklonom;
– fasada: ometana z mineralnim ometom, pobarvana v nežne, ne izstopajoče barvne odtenke v skladu z obstoječim stanjem;
– glavne smeri dovozov in dostopov: z južne strani.
i) bazen odpadnih vod (objekt z oznako UGJ)
– lokacija: med novo upravno stavbo in hladilnim stolpom bloka 4 ter v zelenici, ki ločuje regionalno cesto Šoštanj–Velenje od kompleksa TE;
– namembnost: infrastrukturni objekt – zbiranje in odvajanje odpadnih padavinskih vod;
– orientacija: JV–SZ;
– gradbena površina: 26,0 m × od 13,0 m do 32,0 m;
– globina: 12,0 m;
– Bazen je v celoti vkopan pod koto terena.
j) iztočni objekt (objekt z oznako UGU)
– lokacija: zahodno od jezu čez Pako;
– namembnost: infrastrukturni objekt – iztok vode v reko;
– gradbena površina: 5,0 m × 7,0 m;
– premer kanala: 1,0 m;
– Objekt je v celoti pod koto terena.
– Ne sme segati v pretočni profil vodotoka in mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi z vgrajeno povratno zakIopko). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem delu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno (tako po obsegu, kakor tudi po načinu) protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpusta.
k) drugi objekti za pripravo vode (objekti z oznakami UGB, UGL in UGP)
– lokacija: severno od obstoječe dekarbonatizacije;
– namembnost: infrastrukturni objekt – objekt dekarbonatizacije, reaktor in usedalnik;
– orientacija: JV–SZ;
– gradbena površina: 76,0 m × od 43,0 m do 47,0 m;
– višinski gabariti: 12,0 m;
– predvidena je izgradnja kleti;
– streha: prilagojena tehnologiji;
– fasada: usklajena z obstoječimi okoliškimi objekti, pobarvana v nežne, ne izstopajoče barvne odtenke v skladu z obstoječim stanjem;
– glavne smeri dovozov in dostopov: z južne strani;
– objekti se oblikujejo skladno s sodobnimi načeli oblikovanja (uporaba sodobnega materiala, povzemanje izhodišč oblikovanja obstoječih objektov v kompleksu TEŠ).
l) skladišče raztopine amoniaka (objekti z oznakami UTK01, UTK02, UTK03 in UTK04)
– lokacija: na vzhodni strani elektrarne severno od razžveplalne naprave bloka 5;
– namembnost: skladiščni objekt – vagonsko in kamionsko pretakališče, črpališče in nadzemni rezervoar ter podzemni drenažni rezervoar za izpraznitev posameznih delov postrojenj;
– orientacija: SV–JZ;
– gradbena površina: 80,0 m × 44,0 m;
– višinski gabariti: 8,0 m;
– predvidena je izgradnja kleti;
– streha: enokapna ali prilagojena tehnologiji;
– fasada: ometana z mineralnim ometom, pobarvana v nežne, ne izstopajoče barvne odtenke v skladu z obstoječim stanjem;
– glavne smeri dovozov in dostopov: s severne, zahodne in južne strani;
– vagonsko pretakališče se izvede kot lovilna skleda, kamionsko pretakališče pa kot pretakalna ploščad z odvodom v lovilni bazen vagonskega pretakališča. Obe pretakališči sta nadkriti z nadstrešnicama.
m) upravna stavba (objekt z oznako UYC)
– lokacija: severozahodni del kompleksa TEŠ ob glavnem uvozu v območje;
– namembnost: večnamenski objekt – upravno pisarniški del, vratarnica, večnamenski prireditveni prostor, telekomunikacijski in računalniški del, arhiv, fotokopirnica in knjižnica;
– orientacija: JV–SZ;
– etažnost: P + 3, v visokem pritličju je medetaža;
– gradbena površina: 73,0 m × 68,0 m;
– višinski gabariti: 23,0 m;
– predvidena je izgradnja kleti;
– streha: ravna;
– fasada: usklajena z obstoječimi okoliškimi objekti, pobarvana v nežne, ne izstopajoče barvne odtenke v skladu z obstoječim stanjem;
– glavne smeri dovozov in dostopov: s severne in vzhodne strani;
– objekt se oblikuje skladno s sodobnimi načeli oblikovanja (uporaba sodobnega materiala, povzemanje izhodišč oblikovanja obstoječih objektov v kompleksu TEŠ);
– objekt je pripet na južni strani na obstoječ objekt restavracije.
(4) Okoli novih objektov bodo asfaltirane površine.
(5) Po izgradnji se obstoječa zunanja ograja okoli elektrarniškega kompleksa deloma podaljša, deloma pa prestavi.

(1) Objekti bloka 6 bodo zgrajeni na že urejenem platoju na povprečni koti 360,00 m n. v. Izjema je le teren na jugozahodni strani na lokaciji stikališča, kjer je treba minimalno poseči v pobočje in brežine ustrezno protierozijsko zavarovati.
(2) Povsod tam, kjer ni objektov ali drugih tehnološki naprav oziroma utrjenih cestišč in platojev, so predvidene zelene površine, ki so hortikulturno urejene. Predvidena je ohranitev in obnova obstoječega parka. Prav tako se ohrani in prenovi tudi park ob regionalni cesti Šoštanj–Velenje. Prenovo parka je treba obdelati v načrtu krajinske arhitekture v okviru projekta za gradbeno dovoljenje.

(1) V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti ter
– pomožni komunalni objekti,
– urbana oprema.
(2) Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
(3) Sprehajalne poti – utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke.
(4) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(5) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Zaradi gradnje bloka 6 se zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenimi v obvezni prilogi tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, če niso v nasprotju s tem odlokom.

(1) Priključek na regionalno cesto II. reda R2-425 Poljana–Črna–Šentvid–Šoštanj–Velenje se rekonstruira z dimenzijami in elementi, ki bodo zagotavljali uvoz merodajnim vozilom z maksimalnim gabaritom, ki bo uporabljalo to prometno površino.
(2) Na platoju se zgradi cesta s krožno zanko okoli glavnega pogonskega objekta s širino vozišča 7,0 m.
(3) Obstoječi industrijski tir se podaljša tako, da prečka glavno uvozno cesto in se nadaljuje vzdolž novega glavnega pogonskega objekta do objekta odžveplevanja. Pri elektrofiltrih se krak industrijskega tira odcepi v vzporedni smeri nazaj do vhoda v strojnico. Tiri so peronizirani.
(4) Ob upravni stavbi in v njeni kleti se uredijo parkirna mesta za osebna vozila, njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.
(5) Vse prometne površine so asfaltirane, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki ter imajo urejeno meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. Pešpoti so tlakovane.

(1) Treba je prestaviti obstoječi priključek upravne stavbe na javno vodovodno omrežje ter prilagoditi interno vodovodno omrežje.
(2) Obstoječe vodomerno mesto je treba ohraniti izven ograjenih površin, v primeru prestavitve ograje je treba prestaviti vodomerno mesto izven povoznih in ograjenih površin.

(1) Izvede se pet sistemov kanalizacije: fekalna in meteorna kanalizacija, kanalizacija odpadnih vod s cestnih in utrjenih površin, tehnološka kanalizacija in odvod kaluže iz hladilnega sistema.
(2) Za odvod padavinskih vod s streh bodočih objektov in čiste vode iz proizvodnega procesa (kaluža) je treba predvideti ločeno meteorno kanalizacijo tako, da novi kolektor poteka vzdolž novega glavnega pogonskega objekta in se priključuje na nov kanal kaluže iz hladilnega sistema, ki poteka proti severu do izpusta v reko Pako. Pred iztokom v reko Pako se vode zadržujejo v skupnih zadrževalnikih oziroma bazenih odpadnih vod.
(3) Padavinske vode z vseh cestišč in asfaltiranih platojev morajo biti predhodno očiščene v tipskih separatorjih ogljikovodikov (lovilec olj), ki ustrezajo standardom SIST EN 858-2, in speljane v nov kolektor do izpusta v Pako. Pred iztokom v reko Pako se vode zadržujejo v skupnih zadrževalnikih oziroma bazenih odpadnih vod.
(4) Na opisan sistem meteorne kanalizacije je treba priključiti tudi drenažne vode, ki se zbirajo v drenažni mreži okoli glavnega pogonskega objekta. Drenažne vode se stekajo v zbirno drenažno jamo in iz nje prečrpavajo v meteorno kanalizacijo.
(5) Treba je zgraditi novo zunanjo mrežo fekalne kanalizacije, ki prevzema odplake iz objektov s sanitarijami, objekta za razžveplovanje, glavnega pogonskega objekta in iz laboratorijev. Fekalna kanalizacija se priključi na novo zbirno cev sanitarne kanalizacije, ki vodi do zbirnega kolektorja na severnem bregu Pake.
(6) Vse tehnološke vode, ki se odvajajo iz raznih mest v strojnici, bunkerskem objektu, kotlovnici in drugih objektih, se morajo speljati v ločeno mrežo zunanje tehnološke kanalizacije in od tu v predvideni novi zbirni bazen odpadnih vod.
(7) Po potrebi se rekonstruira jez čez Pako po katerem je speljana kanalizacija do zbirnega kolektorja.
(8) Pri opremljanju območij z javno kanalizacijo je treba upoštevati veljavni pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in kanalizacijo, operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za Občino Šoštanj.

(1) Za oskrbo z električno energijo se uporabi interni sistem lastne rabe. Treba je izvesti:
– napajanje za razsvetljavo;
– napajanje porabnikov malih moči (vtičnice itd.);
– strelovodno napeljavo in
– ozemljitveni sistemi.
(2) Območje je treba primerno osvetliti s svetili, ki ne bodo povzročala prekomernega svetlobnega onesnaženja.

(1) Treba je izvesti prilagoditev obstoječega internega plinovoda v območju stikališča.
(2) V primeru prečkanja obstoječega internega plinovodnega omrežja z infrastrukturnimi vodi, je treba plinovod ustrezno zaščititi.

(1) Na javno telekomunikacijsko omrežje se priključi upravna stavba s prestavitvijo obstoječega priključka iz obstoječe upravne stavbe v novo.
(2) Izvede se tudi interno telekomunikacijsko omrežje za potrebe vodenja objekta.

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim odlokom o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Šoštanj. Komunalne odpadke je treba zbirati na ekološkem otoku, ki je lociran v Upravni stavbi. Ekološki otok (odjemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) mora biti dostopen smetarskim vozilom.

(1) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
(2) Vsi sistemi čiščenja dimnih plinov, ki bodo nameščeni za zagotavljanje omejevanja emisij snovi v zrak morajo predstavljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) za posamezno področje čiščenja dimnih plinov, ki je dosegljiva na svetovnem tržišču.

Med gradnjo je treba:
– gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih olj;
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– gradbene odpadke, ki niso zemljine odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
– za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje bloka 6, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– med izvajanjem gradbenih del preprečiti emisije prahu (nesprejemljive emisije prahu iz gradbenih in posebno še transportnih površin). Možni ukrep je vlaženje teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

(1) Že v fazi načrtovanja je treba imeti pripravljen načrt ravnanja z gradbenimi odpadki. Predvideti je treba ustrezne površine za odlaganje materialov med gradnjo in obratovanjem in pri tem dosledno upoštevati zakonske predpise in načine ravnanja z ostanki zgorevanja, kot jih navaja BREF dokument za velike kurilne naprave.
(2) Pri organizaciji gradbišča in gradbenih del je treba za namene ravnanja z odpadki upoštevati sedanjo prometno infrastrukturo in uporabo obstoječih glavnih poti.
(3) Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
(4) Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. Investitor je dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
– količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,
– količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
– količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
– količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka,
– količina predelanih gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču itd.
(5) Povzročitelj odpadkov mora pred začetkom del skleniti pogodbo za zbiranje in reden odvoz komunalnih odpadkov z gradbišča s podjetjem pooblaščenim za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na obravnavanem območju.
(6) V skladu z navodili pooblaščenega podjetja mora na gradbišču postaviti posode, oziroma kontejnerje, ki jih bo za zbiranje odpadkov pooblaščeno podjetje zahtevalo. Povzročitelj odpadka poskrbi za odvoz odpadne armature z gradbišča v zbiralnico kovinskih odpadkov ali predelovalcu sam ali s sklenitvijo pogodbe z zbiralcem odpadkov. Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je potrebno hraniti ločeno od drugih odpadkov tako, da se ne onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi, ki niso snovi embaliranega blaga.
(7) Povzročitelj odpadka mora poskrbeti za odstranitev z gradbišča odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek. Lahko jo ponovno uporabi za druge namene, vrne dobavitelju blaga, odpelje predelovalcu sam ali sklene pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo.
(8) Odpadke v času gradbenih del in obratovanja bloka 6 je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Med gradnjo je treba s strani investitorja uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor, da se v največji možni meri prepreči razlitje olj in goriv iz delovnih strojev. Treba je postaviti lovilne posode pod naprave in stroje, kjer je možen izliv goriva ali olja, da prestrežejo vsakršno nekontrolirano polito količino goriva in olj.
(2) Preprečiti je treba izpuščanje onesnaženih odpadnih vod, ki bi lahko nastajale zaradi gradbenih del, v vodotok ali na neutrjene talne površine ali na utrjene talne površine brez ustrezno urejenih lovilnih bazenov. V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotokov.
(3) Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.
(4) V primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih snovi je potrebno razmere v podzemni vodi spremljati po določilih veljavnega pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
(5) Ob odvzemanju vode iz vodotokov med obratovanjem bloka 6 je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke. Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije je potrebno določiti vrednost ekološko sprejemljivih pretokov. Ekološko sprejemljive pretoke je potrebno zagotavljati preko celega leta, kar pomeni, da je potrebno pregrade in črpališča načrtovati tako, da bo temu kriteriju zadoščeno.
(6) V času obratovanja je treba:
– pri določitvi maksimalne dovoljene koncentracije vrednosti za izpust odpadnih hladilnih in vod iz CČN v vodotok Pako upoštevati recipientske sposobnosti vodotoka Pake;
– nov termoenergetski objekt zasnovati tako, da se v obratovanju bloka kapljevine pretakajo le v zaprtih sistemih in zato v kotlovnici, v turbinskem delu ali razžveplalni napravi ni nobenih nekontroliranih izpustov;
– v času remontov odpadne vode pranja in čiščenja odvajati v zadrževalni bazen in naprej v proces čiščenja odpadnih vod;
– stalno nadzorovati delovanje čistilne naprave za tehnološke odpadne vode in v primeru neustreznega delovanja preprečiti iztok odpadne vode iz čistilne naprave v vodotok Paka;
– zbirati suspenzijo, ki bi se znotraj objektov razžveplanja utegnila pojaviti v času remontov ali zaradi morebitnih netesnosti in jo odvajati v posamezne bazene odvodnjavanj;
– za praznjenje pralnika dimnih plinov in ostalih procesnih posod v sklopu razžveplalne naprave predvideti poseben rezervoar za izpraznitev s prostornino 5000 m3;
– zagotoviti vračanje vseh zbranih kapljevin nazaj v proces;
– razlitje kurilnega olja preprečiti s postavitvijo rezervoarjev v lovilne sklede ali z izvedbo rezervoarjev z dvojnim plaščem. Za vse elektroenergetske oljne transformatorje in ostale agregate, ki vsebujejo večje količine olja velja, da morajo biti opremljeni z zlivnimi lijaki z odvodom v nepropustne oljne jame;
– na področjih, kjer je nevarnost onesnaženja meteornih ali drugih vod z oljem ali maščobami, vse izpuste v kanalizacijo speljati preko oljnih separatorjev,
– ploščadi za pretakanje goriv in pretakališča kemikalij izvesti skladno z veljavnimi predpisi in opremiti z lovilnimi bazeni v primeru razlitja. Vse kinete po platoju z nevarnimi snovmi morajo biti v vodotesni izvedbi;
– odvod meteornih vod predvideti v kanalizacijski sistem, odvod fekalne vode pa speljati v biološko čistilno napravo (CČN Šaleške doline),
– še naprej je izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ki so sestavni del Sistema ravnanja z okoljem – ISO 14001, ki ga ima uvedenega TEŠ.
(7) K načrtovanim posegom v prostor, ki bodo trajno ali začasno vplivali na vode in vodni režim območja je treba pridobiti ustrezno vodno soglasje.

(1) Treba je upoštevati zahteve veljavnega pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(2) Dovoljene ravni hrupa gradnje je treba zagotoviti z izbiro manj hrupne gradbene mehanizacije, z izbiro primernih orodij in režimov obratovanja posameznih gradbenih strojev (števila obratov) in podobno.
(3) Dodatno je treba pri brušenju in rezanju kovinskih profilov poskrbeti za izbiro brusilnih orodij z zadostnim notranjim dušenjem. Poskrbeti je treba tudi za protihrupno dušenje obdelovancev. Izvajalec mora pred pričetkom del kovinski obdelovanec obdati s protihrupnimi dušilnimi elementi (ploščami). Za taka in podobna hrupna dela je treba uporabljati težke zavese (n. pr. iz svinčevega vinila) med hrupnim virom in za hrup občutljivimi objekti.
(4) Zaradi znižanja emisij tega hrupa z visokofrekvenčno komponento je treba pri izpihovanju cevovodov predhodno proučiti uporabo večkanalnih izpihovalnih šob, oziroma doinštalirati večje število manjših šob okoli centralne skozi katere bo izhajala para z manjšo hitrostjo. Izpihovanje mora biti usmerjeno v nasprotno smer od najbolj izpostavljenih objektov. Pred pričetkom teh del je treba izdelati posebni elaborat z navodili za čim manj hrupno izvedbo tovrstnih del.
(5) Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7. in 19. uro. Že pri izbiri izvajalca gradbenih del je treba poskrbeti, da bo le-ta opremljen s stroji in napravami, ki povzročajo čim nižje emisije hrupa in so prilagodljivi za morebitne dodatne potrebne protihrupne ukrepe. Glede na to, da v tej fazi vrsta in količina gradbenih strojev ni poznana v podrobnostih je treba hrupnost gradbišča nadzirati z meritvami.
(6) V času obratovanja je treba:
– uporabljati konstrukcije fasadnih sten hrupnih prostorov z zelo veliko zvočno izolirnostjo;
– montirati protihrupne kabine okrog turbin, generatorjev in napajalnih črpalk;
– nabavljati ventilacijsko opremo s čim nižjimi emisijami hrupa;
– montirati nadstandardne dušilnike v vlečne in sesalne dele;
– montirati protihrupne stene okrog transformatorjev.
(7) Že v fazi dobave ventilatorjev, turbine ter drugih pomožnih sklopov je potrebno od dobavitelja zahtevati tiste tipe, ki povzročajo čim manjše emisije hrupa v okolje. Zato je treba v fazi iskanja ponudb in dobave opreme vključiti tudi akustične strokovnjake. Dodatne ukrepe za doseganje dopustnih ravni hrupa je treba zagotavljati z montažo primernih dušilnikov, protihrupnih sten in okrovov ter fasad objektov v katerih bodo nameščeni močnejši hrupni viri, s čim večjo zvočno izolirnostjo.

Ukrepe za zmanjševanje elektromagnetnih polj v času obratovanja je treba zagotavljati pri projektiranju v smislu uporabe stanja tehnike, kar se dosega z uporabo energetskih kablov, uporabo armatur in oklopov – zaslanjanje, ozemljevanjem v namen zmanjševanja elektromagnetnih polj, izbiro geometrij virov sevanj ter izbiro ustrezne, predvsem primarne opreme.

Med gradnjo je treba stalno sodelovati s prizadetim prebivalstvom in upoštevati njihove zahteve oziroma predloge v največji možni meri. Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza delov potrebnih za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 19. uro.

(1) Najbolj hrupna gradbena dela se ne izvajajo med marcem in avgustom. Med 1. marcem in 1. avgustom je prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, žive meje in grmišča.
(2) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, prav tako je potrebno preprečiti izlitje mešanic apna ali cementa v vodo. V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Dela je potrebno načrtovati in opraviti izven drstitvene sezone rib.
(3) Dela morajo potekati le v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se je treba izogibati nočnemu osvetljevanju gradbišča in objektov.
(4) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela maksimalno možno malo prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal in vodotokov. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje. Po končani gradnji je potrebno nepredvidene poškodbe naravnih habitatov nastale zaradi gradnje sanirati na način, da bo funkcija poškodovanega habitata enaka funkciji habitata pred poškodbo. Novo nastali gozdni rob je treba sanirati v prvi možni sezoni po izvedbi posega.
(5) Ob odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke. Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije je treba določiti vrednost ekološko sprejemljivih pretokov. Ekološko sprejemljive pretoke je treba zagotavljati preko celega leta, kar pomeni, da je potrebno pregrade in črpališča načrtovati tako, da bo temu kriteriju zadoščeno.

V času rušitve in gradnje je treba upoštevati te ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov:
– obseg gradbišča naj bo čim bolj omejen na površino potrebno za gradnjo posameznega objekta in naj čim manj posega v okolico;
– pred pričetkom gradnje se morajo natančno določiti območja deponij za odlaganje odvečnega materiala in gradbenih odpadkov, ki jih je potrebno ob koncu gradnje ustrezno sanirati;
– čas rušitve objektov naj bo čim krajši;
– na vidno izpostavljenih mestih se območje zaščiti z dovolj visoko zaščitno ograjo.

Presežke materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je treba odpeljati in trajno deponirati na deponijo pepela Premogovnika Velenje za sanacijo same deponije ali v predelavo. Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka ter na območju parc. št. 1228/1, 1228/2 in 1228/3, vse k.o. Šoštanj.

Skladno z veljavno uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč se kot nadomestno zaklonišče zagotovi ustrezno zaklonišče izven ureditvenega območja tega občinskega podrobnega prostorskega načrta na parceli št. 1228/2 k.o. Šoštanj, ki ima potrdilo o primernosti.

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
– v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– pogoje za odmike med stavbami na podlagi slovenski ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.
– ukrepe za varstvo pred požarom za podzemne garaže,
potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(3) Gradnja mora biti potresno varna in mora ustrezati tehničnim normativom za 7. stopnjo pričakovane potresne ogroženosti.

Predvidena je izvedba prostorske ureditve v eni etapi.

Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje spremljanja stanja okolja za segmente okolja in za kazalce ter na način, ki jih določa Okoljsko poročilo. Rezultati spremljanja stanja okolja monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.

(1) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.
(2) Območje gradbišča in delovišča je celotno ureditveno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Za delovišče pa bodo predvidene tudi površine bivšega Elkroja, ki bodo definirane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki bo določal pogoje za gradnjo hladilnega stolpa in dimnika bloka 6 TEŠ.
(3) Transport materiala in opreme se vrši po obstoječih javnih cestah: od regionalne ceste II. reda R2-425 Poljana–Črna–Šentvid–Šoštanj–Velenje ter po mestni in krajevni cesti LK411190 do platoja bloka 6. Manipulativne površine so poleg zemljišč ureditvenega območja tega občinskega podrobnega prostorskega načrta tudi na zemljiščih v lasti TEŠ, ki nanj mejijo.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
– pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k izgradnji takega objekta,
– zagotoviti je treba zaznamovanje delov novega Bloka 6 TE Šoštanj, ki segajo v omejitvene ravnine letališča Šoštanj, v skladu z veljavnimi standardi in priporočili, kar je potrebno tudi ustrezno dokumentirati,
– zagotoviti je treba zaznamovanje delov statične in mobilne gradbene infrastrukture v času gradnje novega Bloka 6 TE Šoštanj, ki segajo v omejitvene ravnine letališča Šoštanj, v skladu z varnostnimi standardi in priporočili, kar je potrebno tudi ustrezno dokumentirati,
– izpolniti je treba vse varnostne zahteve iz izdelanega Varnostnega elaborata izgradnje Bloka 6 termoelektrarne Šoštanj; podrobni načrt izvedbe varnostnih zahtev varnostnega elaborata pa je treba ustrezno dokumentirati in posredovati Ministrstvu za promet, Direktoratu za civilno letalstvo,
– vsa križanja in odmike vodovoda od drugih komunalnih vodov in trajno grajenih objektov je treba projektirati in izvesti v skladu s Pravilnikom KP Velenje o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav. Prestavitve vodovodnih cevi in morebitna povečava priključne cevi morajo biti v projektih detajlno obdelana, predvideti se mora tudi katastrski posnetek sprememb,
– promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– zaradi varnosti prometa je treba izkopane jarke označiti in zavarovati, še posebno v nočnem času,
– o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov.

(1) Pri gradbeni meji je možno odstopanje izven gradbene meje za 2,0 m. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste oziroma je treba prometno ureditev primerno prilagoditi. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(2) Odstopanja glede višine objektov so možna v okviru 15% od določene višine objekta.
(3) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(4) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za industrijsko cono TEŠ (Uradni vestnik Občine Velenje št. 6/91 in Uradni list Občine Šoštanj št. 7/05).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Občine Šoštanj in v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.