Na podlagi 56. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01 in 19/01) ter Statuta Občine Škocjan – UPB (Uradni list RS, št. 101/06) je Občinski svet Občine Škocjan dne 25. 9. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Gospodarsko tehnološki center (GTC) Škocjan (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se predvidi prostorska ureditev celotnega območja GTC Škocjan. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji za nadaljnji razvoj območja. Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb in drugih objektov, namenjenih proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. Določijo se pogoji za posege v obstoječe objekte. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva tudi pogoje za ureditev odprtih površin ter za gradnjo prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:

1.1 Lega prostorske ureditve v
širšem območju                                       M 1:5000
1.2 Načrt namenske rabe
prostora (prikaz v katastru)                         M 1:2000
1.3 Načrt namenske rabe
prostora (prikaz v geodetskem
posnetku)                                            M 1:1000
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1 Načrt ureditvenega območja                       M 1:2000
2.2 Vplivno območje v času
gradnje                                              M 1:1000
2.2 Vplivno območje v času
obratovanja                                          M 1:1000
2.4 Vplivno območje – prikaz v
katastru                                             M 1:2000
2.5 Načrt parcelacije                                M 1:1000
2.6 Načrt parcelacije – prikaz
v katastru                                           M 1:2000
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom
vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1 Arhitekturna zazidalna
situacija                                            M 1:1000
3.2 Regulacijska karta                               M 1:1000
3.3 Idejna višinska regulacija                       M 1:1000
3.4 Prometna ureditev                                M 1:1000
3.5 Zbirni načrt komunalnih
vodov                                                M 1:1000
3.6 Faznost izvajanja OPPN                           M 1:1000
3.7 Požarno varstvo                                  M 1:1000

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v letu 2007, pod številko projekta UP 06-004.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje GTC Škocjan. Iz območja urejanja, ki je opredeljeno z dolgoročnim in družbenim planom občine, so izvzete površine, ki se urejajo z državnim lokacijskim načrtom za avtocesto. Na jugovzhodni in jugozahodni strani ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta v manjši meri sega tudi na zemljišča, ki so z dolgoročnim in družbenim planom občine opredeljena kot kmetijska zemljišča. Na ta zemljišča se posega zaradi gradnje predvidene prometne in komunalne infrastrukture, ki je nujna za obratovanje cone in je ni mogoče realizirati znotraj območja urejanja, predvidenega z dolgoročnim in družbenim planom občine.
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo, površine, potrebne v času gradnje, in vplivno območje pričakovanih vplivov načrtovanih objektov na okolico.
Meja ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka čez zemljišča s p. št. 1374/1, 1381, 1394, 1393, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1394, 1395, 1396, po južni parcelni meji zemljišča s p. št. 1398, po severni parcelni meji zemljišč s p. št. 1399, 1936, preko zemljišč s p. št. 1400, 1687, po delu severne in južne meje zemljišča s p. št. 1939, preko zemljišča s p. št. 1939, po južni parcelni meji zemljišč s p. št. 1940, 1684, preko zemljišč s p. št. 1683, 1688, 1683, po jugovzhodni meji zemljišča s p. št. 1684, preko zemljišč s p.št. 1683, 1688, 1689, 1690, 1694, 1725, 1728, 1729, po severni parcelni meji zemljišča s p. št. 1731, preko zemljišč s p. št. 1732, 1733, 349/1, po delu jugozahodne meje zemljišča s p. št. 1733, preko zemljišč s p.št. 349/1, 1251/1, 350/1, po severni parcelni meji zemljišč s p. št. 350/1, 1254/20, po zahodni parcelni meji zemljišč s p. št. 352/11, 1368/1, 1367/1, po jugozahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 1366/1, po južni in zahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 1365/1, po severozahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 1366/1, po severni parcelni meji zemljišč s p. št. 1376/2, 1371/1, po severozahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 1372/1, po severozahodni parcelni meji zemljišč s p. št. 1372/1, 1373/1, po jugozahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 1374/1, po južni, zahodni in severni meji zemljišča s p. št. 1376/1, vse k.o. Dobrava.
Meja ureditvenega območja je razvidna v karti Načrt namenske rabe prostora.
Seznam parcel v obravnavanem območju: 349/1 (del), 350/1 (del), 352/11, 1251/1 (del), 1254/20, 1365/1, 1366/1, 1367/1, 1368/1, 1369, 1370, 1371/1, 1372/1, 1373/1, 1376/1, 1376/2, 1374/1 (del), 1381 (del), 1389 (del), 1390 (del), 1391 (del), 1392 (del), 1393 (del), 1394 (del), 1395 (del), 1396 (del), 1399, 1400 (del), 1683 (del), 1684, 1685, 1686, 1687 (del), 1688 (del), 1689 (del), 1690 (del), 1694 (del), 1725 (del), 1728 (del), 1729 (del), 1732 (del), 1733 (del), 1931, 1936, 1939 (del), 1940, 1941, k.o. Dobrava.
Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša skupaj 233.926 m2.
Občinski lokacijski načrt obravnava tudi nekatere komunalne vode, ki segajo izven ureditvenega območja podrobnega prostorskega načrta, in sicer na zemljišča s parcelnimi številkami: 349/1, 350/1, 350/7, 352/20, 352/21, 1251/1, 1254/29, 1362/2, 1363/3, 1364, 1371/2, 1372/2, 1373/2, 1376/3, 1376/4, 1683, 1688, 1689, vse k.o. Dobrava.
Pri izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta je bilo upoštevano zemljiškoknjižno stanje z dne 22. 3. 2007.

7.1 Vplivno območje v času gradnje:
Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (349/1 (del), 350/1 (del), 352/11, 1251/1 (del), 1254/20, 1365/1, 1366/1, 1367/1, 1368/1, 1369, 1370, 1371/1, 1372/1, 1373/1, 1376/1, 1376/2, 1374/1 (del), 1381 (del), 1389 (del), 1390 (del), 1391 (del), 1392 (del), 1393 (del), 1394 (del), 1395 (del), 1396 (del), 1399, 1400 (del), 1683 (del), 1684, 1685, 1686, 1687 (del), 1688 (del), 1689 (del), 1690 (del), 1694 (del), 1725 (del), 1728 (del), 1729 (del), 1732 (del), 1733 (del), 1931, 1936, 1939 (del), 1940, 1941, k.o. Dobrava).
Vplivno območje bo zaradi hrupa v času gradnje segalo tudi na zemljišči s parcelno številko 1935 in 1937 k.o. Dobrava, ki sta izven ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Nekateri komunalni vodi, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, bodo segali tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 349/1, 350/1, 350/7, 352/20, 352/21, 1251/1, 1254/29, 1362/2, 1363/3, 1364, 1371/2, 1372/2, 1373/2, 1376/3, 1376/4, 1683, 1688, 1689 k.o. Dobrava.
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsegalo ista zemljišča.
7.2 Vplivno območje v času obratovanja:
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsegalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja OPPN in dele zemljišč, na katerih so zgrajeni komunalni vodi, ki segajo izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja vzhodno od avtocestnega odseka Kronovo–Smednik pri izvozu Dobruška vas, vzhodno od regionalne ceste R3-669/1202 Dobruška vas–Šentjernej.
Obravnavana gradnja bo predstavljala povečano obremenitev za obstoječe prometno omrežje. Obstoječe štirikrako križišče pri izvozu z avtoceste bo v prvi fazi ustrezalo za potrebe cone, občinski podrobni prostorski načrt pa predvideva rezervat za možno poznejšo izvedbo krožišča, če bi se zaradi razvoja GTC prometna ureditev bistveno povečala.
Za oskrbo z vodo je pred začetkom izvajanja načrtovane prostorske ureditve treba zgraditi del vodovodnega omrežja v dolžini približno 800 m od naselja Dobrava. Za odvod odpadne vode je v ureditvenem območju predvidena gradnja čistilne naprave, katere zasnova in zmogljivost bosta omogočali navezavo tudi za objekte v sosednjih območjih. Zgraditi bo treba tudi del kabelske kanalizacije za TK omrežje od avtoceste do roba območja GTC. Za oskrbo s plinom je treba zgraditi merilno reducirno postajo ob visokotlačnem plinovodu, ki poteka jugovzhodno od meje območja urejanja. Za oskrbo z elektriko sta v coni predvideni dve novi transformatorski postaji, ki se navežeta na obstoječo transformatorsko postajo Dobruška vas 1 pri križišču regionalne ceste in ceste za Hudenje.
Obravnavana gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. Ureditve, ki jih predvideva občinski podrobni prostorski načrt, ne bodo bistveno vplivale na vodotok Mlako, ki poteka na vzhodni strani območja in je naravna vrednota.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so v občinskem podrobnem prostorskem načrtu natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje dopustne gabarite. Predvidene so tudi zelene ureditve po celotnem robu območja.
Jugovzhodno od obravnavane lokacije poteka tudi visokotlačni plinovod. Del ureditvenega območja se nahaja v nadzorovanem pasu plinovoda.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je razdeljeno na 13 funkcionalnih enot: FE1, FE2, FE3, FE4, FE5, FE6, FE7, FE8, FE9, FE10, FE11, FE12 in FE13.
Funkcionalne enote FE1, FE2, FE4, FE5, FE6, FE7, FE9 in FE12 so namenjene gradnji stavb in drugih objektov Gospodarsko tehnološkega centra Škocjan s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo. Funkcionalne enote z oznakami FE3, FE8, FE11 in FE13 so namenjene ureditvi odprtih in zelenih površin ter zadrževalnikov za padavinske vode. Funkcionalna enota FE10 je namenjena gradnji čistilne naprave in drugih komunalnih objektov.
Površine z oznakami C1, C2 in C3 so namenjene urejanju prometnih površin in prostih zelenih površin ob cestah.
Površina z oznako TP je namenjena gradnji transformatorske postaje.
Funkcionalne enote, ki so namenjene gradnji stavb, so razdeljene na več gradbenih parcel. Gradbene parcele, med katerimi so meje označene s črtkano črto, je med seboj mogoče združevati v večje gradbene parcele.
9.1 Funkcionalna enota z oznako FE1:
– Dovoljena je gradnja stavb za trgovsko, storitveno, gostinsko, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet, stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Gradnja nakupovalnih centrov ni dovoljena.
– Dopolnilna dejavnost je lahko skladiščna, industrijska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilne dejavnosti se morajo obvezno izvajati v zaprtih prostorih. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– V funkcionalni enoti FE1 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb, rezervoarjev, silosov in nestanovanjskih kmetijskih stavb.
9.2 Funkcionalna enota z oznako FE2
– Vse obstoječe stavbe in drugi objekti, ki so postavljeni brez ustreznih dovoljenj, se odstranijo.
– Obstoječi stavbi na zemljišču s parcelno številko 1931 se odstranita. Do rušitve so na njiju dovoljena le nujna investicijsko-vzdrževalna dela.
– Na zemljišču z oznako 2/1 je dovoljena gradnja stavb za trgovsko, storitveno, gostinsko, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet, stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko skladiščna, industrijska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilne dejavnosti se morajo obvezno izvajati v zaprtih prostorih. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na zemljiščih z oznakama 2/2 in 2/3 je dovoljena gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, gostinsko, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko tudi druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– V funkcionalni enoti FE2 gradnja nakupovalnih centrov ni dovoljena.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE2 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb. Na zemljišču z oznako 2/1 ni dovoljeno postavljati rezervoarjev in silosov.
9.3 Funkcionalna enota z oznako FE4
– Vsi obstoječi objekti, ki so postavljeni brez ustreznih dovoljenj, se odstranijo.
– Na obstoječih stavbah z oznakami O1, O2 in O3 so dovoljena le nujna investicijsko-vzdrževalna dela. Dovoljena je tudi rušitev teh objektov. Nadomestne gradnje izven območja gradbene meje niso dopustne.
– Na obstoječi stavbi z oznako O5 so dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije v okviru obstoječih gabaritov objekta. Dopustne so spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju v FE4. Dovoljena je tudi rušitev tega objekta. Nadomestna gradnja izven območja gradbene meje ni dopustna.
– Obstoječa stavba z oznako O4 ima industrijsko, trgovsko in pisarniško namembnost. Na tem objektu so dovoljene rekonstrukcije, dozidave in spremembe namembnosti posameznih delov stavbe kot funkcionalna dopolnitev obstoječe namenske rabe. Zazidana površina celotnega objekta ne sme presegati 4000 m2.
– V območju znotraj gradbene meje je dovoljena gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dovoljeno je postavljati tudi rezervoarje in silose.
– Dopolnilna dejavnost je lahko gostinska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE4 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb.
9.4 Funkcionalna enota z oznako FE5
– Na vseh zemljiščih v funkcionalni enoti FE5 je dovoljena gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko tudi gostinska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE5 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb.
9.5 Funkcionalna enota z oznako FE6
– Znotraj gradbene meje je dovoljena gradnja eno- ali dvostanovanjske hiše ali enostanovanjske hiše s poslovnim prostorom za opravljanje naslednjih dejavnosti: trgovska, pisarniška in storitvena dejavnost.
9.6 Funkcionalna enota z oznako FE7
– Dovoljena je gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko gostinska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE7 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb.
9.7 Funkcionalna enota z oznako FE9
– Dovoljena je gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko gostinska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE9 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb.
– Vse obstoječe stavbe in drugi objekti, ki so pozidani brez ustreznih dovoljenj, se odstranijo.
9.8 Funkcionalna enota z oznako FE12:
– Na zemljiščih z oznakami 12/1, 12/2, 12/3 in 12/7 je dovoljena gradnja stavb za trgovsko, storitveno, gostinsko, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet, stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko skladiščna, industrijska in druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilne dejavnosti se morajo obvezno izvajati v zaprtih prostorih. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na ostalih zemljiščih v funkcionalni enoti FE12 je dovoljena gradnja stavb za skladiščno, industrijsko, trgovsko, storitveno, gostinsko, upravno in pisarniško dejavnost, stavb za promet ter stavb za izvajanje elektronskih komunikacij. Dopolnilna dejavnost je lahko tudi druga nestanovanjska dejavnost. Dopolnilnim dejavnostim je lahko namenjenih največ 30% neto površine v posamezni stavbi.
– Na nobenem zemljišču v funkcionalni enoti FE12 ni dovoljeno postavljati stanovanjskih stavb. Na zemljiščih z oznakami 12/1, 12/2, 12/3 in 12/7 ni dovoljeno postavljati rezervoarjev in silosov.
Na nobenem zemljišču v ureditvenem območju GTC Škocjan ni dovoljeno postavljati stavb za rejo živali, stavb za opravljanje verskih obredov in pokopaliških stavb.

Krajinska ureditev GTC Škocjan mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno. V ta namen je treba ob oblikovanju rešitev posebno pozornost posvetiti robnim ureditvam območja in vstopnim točkam v cono. Zunanji robovi se zasadijo s skupinami visokih avtohtonih rastlin, na notranjih zelenih robovih parcel in na prostorih ob cestah pa je umeščena »urbana« zasaditev parkovnih dreves in grmovnic.
Za zasaditev z avtohtono vegetacijo na zunanjem robu območja se uporabijo naslednje avtohtone rastline:
– AVTOHTONA DREVESA: dob (Quercus robur), bukev (Fagus sylvatica), gaber (Carpinus betulus), črna jelša (Alnus glutinosa), pravi kostanj (Castanea sativa), robinija (Robinia pseudoacacia), smreka (Picea abies), breza (Betula pendula), pepelnato siva vrba (Salix cinerea) in rdeči hrast (Quercus rubra) kot vrste značilnega nasada v Krakovskem gozdu;
– AVTOHTONE GRMOVNICE: svib (Cornus sanguinea), češmin (Berberis julianae), leska (Corylus avellana), glog (Crateagus monogina), črn trn (Prunus spinosa), črni bezeg (Sambucus nigra), brogovita (Viburnum opulus), navadni šipek (Rosa canina).
Za »urbane« zasaditve se uporabijo naslednje rastlinske vrste:
– PARKOVNA DREVESA (drevoredne in prosto rastoče vrste): javorji (Acer platanoides, Acer saccharinum), divji kostanj (Aesculus hippocastanum), cesarska lipa (Tilia europea Palida), platana (Platanus acerifolia), rdeči hrast (Quercus rubra) in podobno;
– PARKOVNE GRMOVNICE: dreni (Cornus mas), medvejka (Spiraea vanhouttei), japonska kutina (Chaenomeles japonica), španski bezeg (Syringa vulgaris), brogovite (Viburnum burkwoodii, Viburnum carlesii, Viburnum pragense), panešplje (Cotoneaster horizontalis, Cotonester salicifolium), skobotovec (Phyladelphus virginalis), tise (Taxus baccata, Taxus baccata repandens), lovorikovec (Prunus laurocerasus), grmasti prstnik (Potentilla fruticosa) in podobno.
Za zelene površine, kjer nasaditve niso podrobneje predpisane, se poljubno izberejo rastline iz zgoraj naštetih »avtohtonih« ali »parkovnih« vrst.
Urejanje zunanjih površin zajema:
Funkcionalna enota FE1:
– Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam. Skladiščenje na odprtih površinah ni dovoljeno.
– Ob robu funkcionalne enote se uredi zelenica, ki se zasadi s travo ter poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
Funkcionalna enota FE2:
– Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
– Skladiščenje na odprtih površinah na zemljišču z oznako 2/1 ni dovoljeno.
– Na zemljiščih z oznakami 2/2, 2/3 in 2/4 so odprte deponije dopustne le na vizualno manj izpostavljenih delih zemljišča in pod pogojem, da se med deponijo in vizualno izpostavljenim robom funkcionalne enote umesti objekt ali nasadi zelenje, ki pogled na deponijo prikrije v celoti.
– Na severnem robu funkcionalne enote se uredi zelena površina, ki se nasadi s skupinami visoke avtohtone vegetacije. Po zunanjem robu nasada se uporabijo tudi skupine avtohtonih grmovnic.
– Ob vzhodnem robu funkcionalne enote se uredi zelenica, ki se zasadi s travo ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Na zahodnem in južnem robu funkcionalne enote se uredi zelenica, ki se zasadi s travo ter poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
– Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta. Vizualno izpostavljeni robovi funkcionalne enote so označeni v grafični prilogi Regulacijska karta.
– V primeru, da se zemljišče z oznako 2/3 funkcionalno poveže s funkcionalno enoto FE4, se ozelenitev južnega roba funkcionalne enote FE2 lahko opusti.
Funkcionalna enota FE3:
– V funkcionalni enoti FE3 se uredi zadrževalnik za padavinske vode. Dostop za vzdrževanje zadrževalnika je treba zagotoviti preko funkcionalne enote FE4.
– Na prostih površinah se ohranja obstoječa kmetijska raba. Zemljišča je dopustno urediti tudi kot zeleno parkovno površino, ki dopolnjuje program v funkcionalnih enotah FE2 in FE4. Proste zelene površine v funkcionalni enoti FE3 se smejo uporabiti za občasne prodajne akcije, predstavitve, prireditve in podobno. Trajno se lahko uredijo kot pretežno travne površine z robno zasaditvijo in vnosom sprehajalne poti ter posameznimi klopmi. Uporaba površin za odprta skladišča ali deponije ni dopustna.
Funkcionalna enota FE4:
– Na zemljiščih z oznako Z, ki so v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta označena kot »zelene površine s parkirnimi mesti«, je dopustna ureditev dovozov, parkirišč, manipulacijskih površin in zelenic. Na zahodnem in južnem robu se uredi zelenica z drevoredom, ki se zasadi s »parkovnimi« drevesnimi vrstami. Ostale zelenice se zasadijo s poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Skladiščenje na odprtih površinah ni dovoljeno.
Če se drevored izvede na zelenici med regionalno cesto in zahodno mejo funkcionalne enote FE4, se zelenica z drevoredom ob zahodnem robu na notranji strani funkcionalne enote FE4 lahko opusti.
– Na preostalem delu zemljišča v funkcionalni enoti FE4 so tlakovane površine ob objektih namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam. Odprte deponije so dopustne le na vizualno manj izpostavljenih delih zemljišča in pod pogojem, da se med deponijo in vizualno izpostavljenim robom funkcionalne enote umesti objekt ali nasadi zelenje, ki pogled na deponijo prikrije v celoti. Na vzhodnem in južnem robu funkcionalne enote se uredi zelenica, ki se zasadi s travo ter poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
– Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta. Vizualno izpostavljeni robovi funkcionalne enote so označeni v grafični prilogi Regulacijska karta.
– Preko funkcionalne enote FE4 je treba zagotoviti dostop za vzdrževanje zadrževalnika za padavinsko vodo v funkcionalni enoti FE3.
Funkcionalna enota FE5:
– Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
– Odprte deponije so dopustne le na vizualno manj izpostavljenih delih zemljišča in pod pogojem, da se med deponijo in vizualno izpostavljenim robom funkcionalne enote umesti objekt ali nasadi zelenje, ki pogled na deponijo prikrije v celoti.
– Po celotnem robu funkcionalne enote in na meji med večjima in manjšimi gradbenimi parcelami se uredijo zelenice, ki se zasadijo s travo ter poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Na vzhodnem robu se nasadi drevored visokih parkovnih listavcev.
– Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta. Vizualno izpostavljeni robovi funkcionalne enote so označeni v grafični prilogi Regulacijska karta.
Funkcionalna enota FE6:
– Na prostih površinah ob objektu se uredita dostop in tlakovano dvorišče, ki je namenjeno parkiranju in manipulaciji z motornimi vozili. Ob objektu se tlakuje obhodna pot, tlakujejo ali z drugim materialom se obdelajo tudi zunanje pohodne površine.
– Vsaj 20% gradbene parcele mora biti ozelenjenih.
– Na priobalnem zemljišču ob vodotoku preoblikovanje terena in ureditev tlakovanih površin nista dopustna.
Funkcionalni enoti FE7, FE9:
– Na prostih površinah ob objektih se uredijo dostopi in tlakovana dvorišča, ki so namenjena parkiranju in manipulaciji z motornimi vozili. Ob objektih se tlakuje obhodna pot, tlakujejo ali z drugim materialom se obdelajo tudi zunanje pohodne površine.
– Zelene površine ob objektih se nasadijo s travo ter poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
– Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
Funkcionalna enota FE8:
– Zemljišče je namenjeno ureditvi zadrževalnika za padavinske vode, ob njem se nasadijo trava in posamezna avtohtona drevesa.
Funkcionalna enota FE10:
– Zemljišče je namenjeno gradnji čistilne naprave in drugih komunalnih objektov. Ob njih se tlakujejo tiste površine, ki so nujne za dostop in vzdrževanje. Čim večji del zemljišča naj se ohrani ozelenjen. Ob jugovzhodnem robu se nasadijo skupine avtohtonih dreves in grmovnic.
– Ker je izvedba ceste C6 predvidena v poznejši fazi, se za vzdrževanje zadrževalnika za padavinsko vodo v FE11 predvidi začasna dovozna cesta preko FE10. Po izvedbi ceste C6 se začasna dovozna cesta lahko ukine.
Funkcionalna enota FE11:
– Zemljišče z oznako 11/1 predstavlja zeleni pas med čistilno napravo in funkcionalno enoto FE9. Tu se strnjeno nasadi skupina visoke vegetacije, na njenem severovzhodnem robu pa se uporabi tudi nizka zasaditev, ki skupaj z visoko omejuje poglede in deluje protihrupno.
– Zemljišče z oznako 11/2 je namenjeno ureditvi zadrževalnika za padavinske vode, ob njem se nasadijo posamezna avtohtona drevesa.
Funkcionalna enota FE12:
– Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
– Skladiščenje na odprtih površinah na zemljiščih z oznakami 12/1, 12/2, 12/ in 12/7 ni dovoljeno.
– Na ostalih zemljiščih so odprte deponije dopustne le na vizualno manj izpostavljenih delih zemljišča in pod pogojem, da se med deponijo in vizualno izpostavljenim robom funkcionalne enote umesti objekt ali nasadi zelenje, ki deponijo prikrije v celoti.
– Na južnem robu ob jarku se uredi zelenica, ki se neenakomerno gosto nasadi z avtohtono visoko vegetacijo. Ostale zelene površine se zasadijo s travo in poljubnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
– Površine, ki morajo biti obvezno ozelenjene, so prikazane v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta. Vizualno izpostavljeni robovi funkcionalne enote so označeni v grafični prilogi Regulacijska karta.
Funkcionalna enota FE13:
– Po načelih gozdarske stroke se neguje obstoječi avtohtoni gozd.
Zelene površine ob cestah C1, C2 in C3:
– Ob severnem vstopu v cono se ob priključku ceste C3 uredi krožna travna površina, ki je na svojem zunanjem robu obdana z drevoredom parkovnih visokih listavcev. Po izvedbi krožišča, ki je na tem mestu predvideno v poznejši fazi, se krožni drevored ohrani.
– Krožišče – osrednji vstop v cono:
• otok sredi krožišča se enotno nasadi z nizkimi pokrovnimi grmovnicami, izbor izmed: panešplja (Cotoneaster salicifolium parkteppich) ali krčnica (Hypericum calycinum) ali zimzelen (Vinca minor),
• število prometnih znakov v krožišču se omeji na najmanjše možno število, vendar v skladu s prometnotehničnimi predpisi,
• 15-metrski pas ob krožišču se uredi v prosto travno površino, ki se nadaljuje v nasad strnjenih skupin parkovnih dreves z obveznim odmikom od ceste C2 vsaj 10 m,
• na regionalni cesti sta pred krožiščem mogoči lokaciji označevalno-usmerjevalnih elementov, osrednje obeležje (seznam organizacij v coni) pa je locirano na travni površini ob cesti C2,
• zeleni pas ob cesti C2 na razdalji med C1 in C4 se lahko nasadi izključno z nizkimi parkovnimi rastlinami.
– V zelenem pasu med cesto C1 in funkcionalno enoto FE12 se zasadi drevored visokih parkovnih listavcev.
– Ob cesti C2 se na južni strani od priključka ceste C4 do konca ureditvenega območja pri funkcionalni enoti FE9 zasadi drevored visokih parkovnih listavcev.
Ograje:
Ograje na celotnem ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so predvidene kot lahke žičnate ograje na nizkem parapetnem zidu ali brez njega. Parapetni zid je lahko visok od 20 do 50 cm, merjeno od kote terena. Višina celotne ograje, ki poteka na obodu funkcionalnih enot, je od 2,70 m do 3,00 m, merjeno od kote terena pri ograji. Celotna ograja, ki razmejuje gradbene parcele, pa je lahko visoka od 2,00 do 3,00 m, merjeno od kote terena pri ograji.
Ograja na vzhodni strani funkcionalne enote FE5 je zidana, visoka 2,20 m. Vse ograje so ozelenjene.
Na obodu občinskega podrobnega prostorskega načrta je izvedba ograje možna tik ob parcelni meji le ob soglasju mejaša, sicer je treba ograjo odmakniti za 0,50 m od parcelne meje. Med gradbenimi parcelami znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa je dopustna postavitev ograj tik ob parcelni meji tudi brez soglasja mejaša. Po izvedbi mora investitor ograje na lastne stroške odpraviti morebitne poškodbe na sosednjem zemljišču in na njem vzpostaviti prvotno stanje.
Razen ograje je vse ostale ureditve na gradbenih parcelah treba izvajati tako, da v času gradnje ne bo izkopov, poškodb ali drugih mehanskih vplivov na sosednjem zemljišču. V nasprotnem primeru si je treba pridobiti soglasje mejaša.
Višinske razlike med dvema sosednjima parcelama se premostijo ali z ozelenjenimi brežinami ali z opornimi zidovi višine največ 1,50 m nad koto nižje ležečega zemljišča. Če je oporni zid ob parcelni meji, se nanj namesti lahka žičnata ograja višine 2,00 m do 2,30 m merjeno od kote terena na višje ležečem zemljišču.

11.1 Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.
– Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:
• skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 30% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,
• skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 2,00 m,
• preko gradbene meje ali gradbene linije lahko sega celoten napušč stavbe, vendar njegova širina ne sme znašati več kot 2,00 m.
– Meja vodnega zemljišča (VZ) omejuje 5 metrov širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka. V priobalnem zemljišču gradnja objektov ni dovoljena. Dovoljena je le gradnja komunalnih vodov in priključkov, vendar je treba po njihovi izgradnji na terenu vzpostaviti prvotno stanje.
– Meja območja naravne vrednote (NV) omejuje 10 m širok pas ob vodotoku, kjer je treba ohranjati gozdno bariero v širini 10 m.
– Nadzorovani pas plinovoda (NP) je 100 m širok pas na vsako stran osi plinovoda.
– Varnostni odmik plinovoda (VP) je takšna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o) = 0,6) od stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov, izven katere je vpliv plinovoda na te stavbe oziroma območja mogoče šteti za zanemarljiv. Za odmike, ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in so obenem znotraj nadzorovanega pasu, je treba pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
– Minimalni odmik od plinske postaje (OPP) je območje v oddaljenosti 15 m od plinske postaje, kjer gradnje stavb niso dopustne.
– Višina objekta (Ho) je najvišja točka objekta, merjeno od kote zunanjega tlaka ob objektu.
– Višina kapi (Hk) je kota presečišča med fasado in ploskvijo strešine pri objektih s poševno streho oziroma zgornja kota stropne konstrukcije pri objektih z ravno streho. Nad to koto je dovoljena izvedba strehe, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde. Višina kapi se meri od kote zunanjega tlaka ob objektu.
– Faktor izrabe gradbene parcele (i) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom; v občinskem podrobnem prostorskem načrtu je za vsako funkcionalno enoto predpisan največji možni faktor izrabe gradbene parcele.
– Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele; v občinskem podrobnem prostorskem načrtu je za vsako funkcionalno enoto predpisan največji možni faktor zazidanosti.
Regulacijske linije, gradbene linije, gradbene meje, meja vodnega zemljišča, meja območja naravne vrednote, meja nadzorovanega pasu plinovoda ter varnostni odmik od plinovoda so razvidni iz kart Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
11.2 Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih materialov ter morajo biti sodobno in kakovostno oblikovani.
– Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali z gradbeno linijo (GL). Upoštevati je treba tudi najmanjše odmike objekta od sosednje gradbene parcele.
– Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju fasad ob vizualno izpostavljenih robovih funkcionalnih enot. Te fasade morajo biti obdelane s kakovostnimi sodobnimi materiali, kot so na primer steklo, pločevina, predizdelane fasadne plošče, kamen in kakovostni ometi. Objekti morajo biti preprostih geometrijskih oblik, fasade naj bodo enotno ploskovno oblikovane z ravnimi vodoravnimi in navpičnimi zaključki brez izrazitih podrobnosti. Vizualno izpostavljeni robovi funkcionalnih enot so označeni v grafični prilogi Regulacijska karta.
– Na celotnem območju GTC Škocjan se v prostoru med gradbeno mejo (GM) oziroma gradbeno linijo (GL) in cesto lahko gradijo vratarnice, če njihova bruto tlorisna površina ne preseže 20 m2 in je višina največ 3,5 m.
11.3 Idejna višinska regulacija
V karti Idejna višinska regulacija so določene kote finalnega tlaka v pritličju za posamezno gradbeno parcelo. Dopustno odstopanje je ±0,50 m.
V primeru podkletitve je dopustna izvedba visokega pritličja. Kota finalnega tlaka v visokem pritličju je lahko največ 1,40 m nad koto, ki je v grafični prilogi Idejna višinska regulacija predpisana za koto pritličja. Kota finalnega tlaka v visokem pritličju je lahko največ 1,40 m nad koto zunanjega tlaka ob objektu.
11.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
Za funkcionalne enote FE1, FE2, FE5 in FE12 velja:
– največji možni faktor izrabe gradbene parcele (i) je 1,2,
– največji možni faktor zazidanosti gradbene parcele (z) je 0,6.
Za funkcionalno enoto FE4 velja:
– največji možni faktor izrabe gradbene parcele (i) je 0,6,
– največji možni faktor zazidanosti gradbene parcele (z) je 0,3.
Za funkcionalne enote FE6, FE7 in FE9 velja:
– največji možni faktor izrabe gradbene parcele (i) je 0,8,
– največji možni faktor zazidanosti gradbene parcele (z) je 0,4.
Največja stopnja izkoriščenosti se lahko doseže le v primeru, ko so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji: zadostno število parkirnih mest, ustrezne manipulacijske površine ob objektu, predpisani odmiki od sosednjih zemljišč itd.
11.5 Odmiki od sosednjih zemljišč
Stavbe morajo biti od meje sosednje gradbene parcele oddaljene:
– v funkcionalnih enotah FE1, FE2 in FE12 najmanj 5 m,
– v funkcionalni enoti FE5 najmanj 4 m,
– v funkcionalnih enotah FE6, FE7 in FE9 najmanj 3 m.
Odmik od sosednje gradbene parcele se meri od najbolj izpostavljenega dela stavbe.
11.6 Posebna merila in pogoji
Funkcionalna enota FE1:
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max.) je 16 m.
– Strehe morajo biti ravne ali izvedene v minimalnem naklonu in prikrite z atiko oziroma zaključnim vencem fasade.
Funkcionalna enota FE2:
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max.) je 12 m.
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 15 m.
Funkcionalna enota FE4:
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max) je 12 m.
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 15 m.
Funkcionalna enota FE5
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max.) je 12 m.
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 15 m.
Funkcionalna enota FE6:
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 9 m.
– Strehe se lahko izvedejo na dva načina:
• prvi način: streha je ravna oziroma izvedena v minimalnem naklonu in prikrita z atiko oziroma z zaključnim vencem fasade,
• drugi način: streha je izvedena v naklonu 35 do 40 stopinj, smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta.
Funkcionalni enoti FE7 in FE9:
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 9 m.
– Streha je ravna oziroma izvedena v minimalnem naklonu in prikrita z atiko oziroma z zaključnim vencem fasade.
Funkcionalna enota FE12, zemljišča z oznakami 12/1, 12/2, 12/3 in 12/7:
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max.) je 16 m.
– Strehe morajo biti ravne ali izvedene v minimalnem naklonu in prikrite z atiko oziroma zaključnim vencem fasade.
Funkcionalna enota FE12, zemljišča z oznakami 12/4, 12/5, 12/6, 12/8, 12/9 in 12/10:
– Največja dopustna višina kapi objektov (Hk max.) je 12 m.
– Največja dopustna višina objektov (Ho max.) je 15 m.
Izvedba kleti je dopustna na celotnem ureditvenem območju GTC Škocjan, vendar zaradi prisotnosti podtalnice ni priporočljiva oziroma je izvedljiva pod določenimi pogoji.
Regulacijski elementi in idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija, Regulacijska karta in Idejna višinska regulacija.

Obstoječi objekti po tem odloku so:
– vsi obstoječi objekti v območju, ki so bili pozidani pred uveljavitvijo tega občinskega podrobnega prostorskega načrta na podlagi gradbenega dovoljenja in so v grafičnih prilogah Arhitekturno zazidalna situacija in Regulacijska karta označeni s črko O,
– vsi objekti, ki bodo v času trajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta že dograjeni v skladu z določili tega odloka,
– obstoječa objekta na zemljišču s parcelno številko 1931 k.o. Dobrava, ki sta v grafičnih prilogah Arhitekturno zazidalna situacija in Regulacijska karta označena s črko R in sta predvidena za rušenje.
V času trajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Na vseh obstoječih objektih, ki se nahajajo v območju znotraj gradbenih linij in mej, razen na objektih, ki stojita na zemljišču s parcelno številko 1931 in sta označena s črko R, so dovoljene:
– dozidave in nadzidave v okviru določil, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na zemljišču, kjer obstoječi objekt stoji.
Dopustne so tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi obstoječih objektov se lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta. Nadomestne gradnje izven območja gradbene meje niso dopustne.
Vsi objekti, ki so bili pozidani brez ustreznih dovoljenj, se odstranijo.

13.1 Pomožni objekti
13.1.1 Objekti za lastne potrebe
Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko gradijo v funkcionalnih enotah FE6, FE7 in FE8. Med objekte za lastne potrebe se ne morejo šteti objekti, namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti.
Vrsti pomožnih objektov za lastne potrebe, ki se lahko gradijo v funkcionalnih enotah FE6, FE7 in FE8, in pogoji za gradnjo so:
– garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, in razpon nosilnih delov do 3 m; pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži.
Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko gradijo znotraj območja, ki ga omejujejo gradbene meje oziroma gradbene linije. Nadstreški, namenjeni zaščiti koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, se lahko gradijo tudi v območju med gradbeno mejo in mejo gradbene parcele. Če je tak nadstrešek oddaljen od meje sosednje gradbene parcele manj kot 1,5 m, je treba pridobiti soglasje lastnika sosednje gradbene parcele.
13.1.3 Pomožni infrastrukturni objekti
Na celotnem ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev objektov v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta na javno komunalno infrastrukturo.
13.1.4 Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
V funkcionalni enoti FE13 je možna izvedba:
– gozdne ceste: to je ozek pas s pretežno naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije za prevoz lesa do javne ceste, če je njegova dolžina do 2 km, širina vozišča v premi pa do 3,5 m;
– gozdne učne poti: to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu – ni pogojev.
V funkcionalni enoti FE3 je mogoča izvedba poljske poti. To je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije, če je njegova dolžina do 1 km, širina pa do 2,5 m in je brez priključka na javno cesto.
V funkcionalni enoti FE2 (na zemljiščih z oznakama 2/2 in 2/3), v funkcionalni enoti FE4, v funkcionalni enoti FE5 (na zemljiščih z oznakama 5/1 in 5/2), v funkcionalni enoti FE12 (na zemljiščih z oznakami 12/5, 12/6, 12/8, 12/9 in 12/10) je v območju znotraj gradbene meje mogoča izvedba:
– rastlinjaka: to je nadkrit in zaprt objekt za gojenje kmetijskih rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, in prosojne stranske stene, ki se lahko po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin odstranijo tako, da na zemljišču ni sledov takega objekta, če je njegova tlorisna površina do 200 m2, višina do 3,5 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; rastlinjak je mogoče locirati znotraj območja, ki ga omejujejo gradbene linije oziroma gradbene meje;
– silosa: to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme, če je pri koritastem silosu tlorisna površina do 100 m2 in prostornina do 300 m3, pri stolpastem silosu pa, če je višina do 6 m, tlorisna površina pa do 30 m2; silos je mogoče locirati znotraj območja, ki ga omejujejo gradbene linije oziroma gradbene meje.
13.2 Začasni objekti
13.2.1 Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
V vseh funkcionalnih enotah, kjer je dopustna gostinska dejavnost, je dovoljena izvedba sezonskega gostinskega vrta: to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je njegova tlorisna površina do 50 m2, višina nadstreška do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov.
V funkcionalni enoti FE3 in znotraj gradbene meje v vseh funkcionalnih enotah, kjer je dovoljena gradnja stavb, je dopustna postavitev pokritega razstavnega prostora z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m2, višina pa do 6 m, merjeno od terena do vrha; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih
DSIST EN 13782, oziroma dokler ta standard še ni izdan kot evropski standard, privzeti standard PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in zabaviščne parke (v nadaljnjem besedilu: certifikat). Pokrit razstavni prostor se sme postaviti za obdobje največ 90 koledarskih dni.
13.2.2 Začasni objekti, namenjeni prireditvi
Na celotnem območju GTC Škocjan je mogoča postavitev odrov z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo ti biti sestavljeni iz montažnih elementov. Tak oder je mogoče postaviti teden dni pred prireditvijo in ga je treba obvezno odstraniti teden dni po prireditvi.
V funkcionalni enoti FE3 in znotraj gradbene meje v vseh funkcionalnih enotah, kjer je dovoljena gradnja stavb, je dopustna postavitev pokritega prireditvenega prostora, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m2 oziroma več, če ima šotor certifikat. Postavitev začasnega pokritega prireditvenega prostora je mogoča za obdobje do 90 koledarskih dni.
13.2.3 Začasni objekti, namenjeni skladiščenju
V funkcionalni enoti FE2 (na zemljiščih z oznakama 2/2 in 2/3), v funkcionalni enoti FE4, v funkcionalni enoti F5 (na zemljiščih z oznakama 5/1 in 5/2), v funkcionalni enoti F12 (na zemljiščih z oznakami 12/5, 12/6, 12/8, 12/9 in 12/10) je v območju znotraj gradbene meje mogoča izvedba naslednjih začasnih objektov, namenjenih skladiščenju:
– šotor za skladiščenje, če je njegova tlorisna površina do 500 m2; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor certifikat,
– tipski zabojnik za skladiščenje, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 3 m, oziroma če je zabojnikov več, da je njihova skupna tlorisna površina do 500 m2.
Šotori in tipski zabojniki ne smejo biti namenjeni skladiščenju nevarnih kemikalij in drugih nevarnih snovi, ki jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo kemikalije.
13.3 Vadbeni objekti
13.3.1 Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
Na celotnem območju GTC Škocjan je dovoljena izvedba naslednjih vadbenih objektov:
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem, to je travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno za nogomet, odbojko, košarko, baseball, rugby, golf in druge igre z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo,
– kolesarska steza, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, če je njegova širina do 1,2 m,
– sprehajalna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, če je njegova širina do 1,2 m.
13.4 Spominska obeležja
V celotnem območju GTC Škocjan je dopustno postaviti:
– kip oziroma spomenik, če je njegova višina do 5 m, tlorisna površina do 20 m2, ali spominsko kapelico, če je njena tlorisna površina do 10 m2, višina pa do 4 m, merjeno od terena do kapi,
– spominsko ploščo, če je njena narisna površina 5 m2 in se postavlja na zemljišče, zgornji rob pa do 4 m od terena, če se postavlja na zunanjo steno (fasado) stavbe.
13.5 Urbana oprema
Ob cestah je dovoljeno postaviti nadkrito čakalnico na avtobusnem postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapi. Nadkrite čakalnice morajo biti na celotnem ureditvenem območju enake.
Na celotnem območju GTC Škocjan je dovoljeno postavljati:
– javno kolesarnico z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapi. Kolesarnice na javnih površinah morajo biti enotno oblikovane na celotnem ureditvenem območju GTC Škocjan;
– javno telefonsko govorilnico, to je tipska oziroma montažna hišica ali nadstrešek, pritrjen na zid, s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem, če je njena tlorisna površina do 10 m2;
– objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp oziroma pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, če je višina njegove konstrukcije do 5 m nad terenom; stolp ima lahko premer do 2 m, pano pa oglaševalno površino do 12 m2 oziroma do 24 m2 pri dvostranskem panoju; pri panoju, ki stoji v urbanem prostoru na enem stebru in omogoča prosti prehod pešcev in kolesarjev, je lahko višina njegove konstrukcije do 7 m nad terenom, oglaševalna površina pa do 18 m2 oziroma do 36 m2 pri dvostranskem panoju. Za oglaševanje je treba izdelati celostno podobo za celotno ureditveno območje GTC Škocjan;
– transparent za oglaševanje prireditev ali dogodkov, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, če je njegova dimenzija do 8 m x 1 m, spodnji rob pa je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste. Transparent sme viseti največ 30 dni;
– skulpturo in drugo prostorsko instalacijo, če je njena tlorisna površina do 100 m2, višina pa do 4 m nad terenom;
– večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik kot začasni objekt za obdobje do 90 dni, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina pa do 4 m;
– na gradbiščih v času gradnje montažno sanitarno enoto, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m;
– vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 100 m2, v primeru vodometa pa, da je višina konstrukcije do 4 m;
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m2 in je urejeno kot javna površina.
Oglaševanje na uličnih svetilkah ni dovoljeno. Postavitev reklamnih panojev na ograjah in v cestnem prostoru ni dovoljena.

14.1 Navezava ureditvenega območja na regionalno cesto Škocjan–Šentjernej
Območje GTC Škocjan se navezuje na regionalno cesto Škocjan–Šentjernej. Uvoz v severni del ureditvenega območja bo preko obstoječega štirikrakega križišča pri izvozu z avtoceste. V skladu z izdelano prometno študijo obstoječe štirikrako križišče za trenutne potrebe območja zadošča. Ker v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta niso poznani vsi investitorji, je natančno prometno obremenitev križišča težko določiti. Glede na trenutne podatke o predvidenih uporabnikih območja ocenjujemo, da bo štirikrako križišče zadostovalo za potrebe celotnega ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Če bi se pozneje izkazalo, da so obremenitve prekoračene, je v občinskem podrobnem prostorskem načrtu predviden rezervat za možno ureditev krožišča.
Glavni vstop v ureditveno območje GTC Škocjan je križišče med regionalno cesto in lokalno cesto v smeri proti naselju Hudenje. Križišče regionalne in lokalne ceste se uredi kot krožišče. Dokončna ureditev krožišča in tehnične rešitve se na podlagi nove prometne študije predvidijo v nadaljnji fazi projektiranja, pri kateri bo DRSC kot upravljavec regionalne ceste vključen v predhodno usklajevanje in bo na koncu v postopku k rešitvi izdal soglasje. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva rezervat za možno izvedbo krožišča z zunanjim premerom do 50 m.
Na krožišče se z zahodne strani preko spuščenega robnika naveže obstoječa poljska pot. V poznejši fazi zasnova krožišča dopušča izvedbo dodatnega kraka za dostop do zemljišč na zahodni strani regionalne ceste.
Regionalna cesta – cesta C1 se zaradi izvedbe predvidenega krožišča delno rekonstruira. Po izvedbi krožišča se ukineta obstoječa uvoza z regionalne ceste na zemljišče v lasti podjetja Strešnik. Ob regionalni cesti je predvidena ureditev kolesarskih stez in enostranskega pločnika. V delu regionalne ceste, ki sega v območje lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Kronovo–Smednik, je predvidena izvedba avtobusnih postajališč.
14.2 Javne ceste v ureditvenem območju GTC Škocjan
Cesta C2 – lokalna cesta proti naselju Hudenje
Cesta C2 je glavna napajalna cesta območja. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva rekonstrukcijo te ceste. Predviden normalni profil ceste C2 ima naslednje elemente:

–        zelenica         1 x 2,00 m
–        vozišče          2 x 3,25 m        = 6,50 m
–        zelenica         1 x 2,00 m
–        hodnik za pešce  1 x 2,00 m
–        skupaj           12,50 m

Na cesto C2 se priključujejo ceste C4, C5 in C6, mogoči pa so tudi neposredni uvozi na gradbene parcele v funkcionalni enoti FE5 in na zemljišče z oznako 12/10 v funkcionalni enoti FE12.
Cesta C3 – severna napajalna cesta
Na štirikrako križišče pri izvozu z avtoceste se priključuje predvidena napajalna cesta za severni del ureditvenega območja GTC Škocjan, ki se nadaljuje vzporedno z avtocesto kot servisna povezovalna cesta ob avtocesti. Priključek na regionalno cesto se predvidi brez pasu za levo zavijanje. Z napajalne ceste so predvideni uvozi na gradbene parcele ob njej.
Predviden normalni profil ceste C3 ima naslednje elemente:

–        pločnik          1 x 2,00 m
–        zelenica         1 x 2,00 m
–        vozišče          2 x 3,25 m        = 6,50 m
–        zelenica         1 x 2,00 m
        ------------------------------
–        skupaj           12,50 m

Cesta C4
Cesta C4 je napajalna cesta za funkcionalno enoto FE12. Z nje so predvideni uvozi na gradbene parcele. Predviden normalni profil ceste C4 ima naslednje elemente:

–        pločnik          1 x 2,00 m
–        zelenica         1 x 2,00 m
–        vozišče          2 x 3,25 m        = 6,50 m
–        zelenica         1 x 2,00 m
        ------------------------------
–        skupaj           12,50 m

Cesta C4 se zaključi s krožiščem, katerega zunanji premer znaša 25 m.
Cesta C5
Cesta C5 je napajalna cesta za funkcionalni enoti FE6 in FE7. Z nje so predvideni uvozi na gradbene parcele. Predviden normalni profil ceste C5 ima naslednje elemente:

         pločnik          1 x 2,00 m
–        vozišče          2 x 2,75 m        = 5,50 m
       -------------------------------------
–        skupaj           7,50 m

Cesta C5 se zaključi s krožiščem, katerega zunanji premer znaša vsaj 21 m.
Cesta C6
Cesta C6 je napajalna cesta za funkcionalno enoto FE9. Z nje so predvideni uvozi na gradbene parcele in dostop do zadrževalnika meteorne vode v funkcionalni enoti FE11. Predviden normalni profil ceste C6 ima naslednja elementa:

         pločnik          1 x 2,00 m
–        vozišče          2 x 2,75 m        = 5,50 m
       -------------------------------------
–        skupaj           7,50 m

Cesta C6 se zaključi s krožiščem, katerega zunanji premer znaša 21 m.
Vse javne ceste v ureditvenem območju omogočajo dostop za osebna, tovorna in intervencijska vozila.
14.3 Dostop do objektov
Uvozi na parcele so predvideni s cest C2, C3, C4, C5 in C6. Uvoz v južni del funkcionalne enote FE4 je neposredno s krožišča. Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope in dovoze do objektov, manipulacijske površine ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
Uvozi na parcele so prikazani informativno in jih je glede na potrebe posameznih investitorjev mogoče tudi prestaviti. Če se v nadaljni fazi projektiranja pokažejo ustreznejše rešitve, se lahko spremenijo tudi dostopi oziroma površine za vzdrževanje komunalnih in energetskih objektov ter naprav. V primeru združevanja gradbenih parcel se predvideni uvozi, ki niso v funkciji, lahko ukinejo. Prvega uvoza s ceste C3 v funkcionalno enoto F4 ni mogoče prestavljati bliže regionalni cesti. Po dokončanju cest C2, C3, C4, C5 in C6 stroške prestavitve uvozov krijejo lastniki parcel, ki so prestavitev povzročili.
14.4 Mirujoči promet
V ureditvenem območju GTC Škocjan niso predvidene javne parkirne površine. Ob javnih cestah parkiranje ali ustavljanje osebnih in tovornih vozil ni dovoljeno.
Investitorji morajo na lastni gradbeni parceli zagotoviti površine za obračanje in ustavljanje tovornih in drugih motornih vozil ter zadostno število parkirnih mest za osebna vozila. Najmanjše potrebno število parkirnih mest se izračuna po naslednjem normativu:
– upravna, pisarniška in storitvena dejavnost: 1 PM/30 m2 neto površine,
– industrijska dejavnost: 1 PM/80 m2 neto površine,
– skladiščna dejavnost: 1 PM/100 m2 neto površine,
– trgovine: 1 PM/30 m2 neto prodajne površine,
– razstavno-prodajni saloni: 1 PM/50 m2 neto površine,
– avtomehanične delavnice: 5 PM/1 popravljalno mesto,
– gostinski lokali: 1 PM/4 goste.

Obravnavani objekti se bodo priključili na obstoječe in projektirano komunalno energetsko omrežje. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega, vodovodnega, plinovodnega, elektroenergetskega, telekom omrežja in javne razsvetljave, ki segajo tudi preko meje območja urejanja. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
Komunalni priključki so predvideni za vse gradbene parcele v ureditvenem območju GTC Škocjan. Komunalni priključki so prikazani informativno in jih je glede na potrebe posameznih investitorjev mogoče tudi prestaviti. V primeru združevanja gradbenih parcel se predvideni priključki, ki niso potrebni, lahko ukinejo. Po izgradnji cest C2, C3, C4, C5 in C6 stroške prestavitve priključkov krijejo lastniki parcel, ki so prestavitev povzročili.
15.1 Kanalizacija
Na območju GTC Škocjan je predvidena gradnja javne kanalizacije v ločenem sistemu za odpadne sanitarne in za padavinske vode.
V funkcionalni enoti FE10 je predvidena centralna čistilna naprava Občine Škocjan, ki je v I. stopnji gradnje zasnovana za 3.600 populacijskih ekvivalentov (PE). Zemljišče čistilne naprave omogoča razširitev do pribl. 30.000 PE. Očiščene vode se bodo iz čistilne naprave v prvi fazi stekale v odprt jarek, ki poteka jugovzhodno od območja. Če bi bila po morebitnem povečanju čistilne naprave količina očiščene vode prevelika za iztok v jarek, jo je mogoče voditi v bližnji vodotok Mlako.
Kanalizacija za odpadne vode bo potekala vzdolž vseh dovoznih cest in se bo stekala v čistilno napravo v območju cone. Kanalizacija bo delno speljana gravitacijsko, delno pa preko tlačnih vodov s prečrpavališči. Objekti se bodo priključevali na kanalizacijo preko predvidenih priključkov. V primeru podkletitve je treba kanalizacijo voditi pod stropom kleti, odpadno vodo iz kletnih prostorov pa je treba prečrpati.
V primeru tehnoloških odpadnih vod mora upravljavec naprave, na kateri nastajajo odpadne vode s parametri, ki ne ustrezajo parametrom za izpust v javno kanalizacijo, tako vodo očistiti na lastni napravi in s tem izpolniti kriterije za izpust v javno kanalizacijo.
Sestava tal v območju GTC Škocjan ne omogoča ponikanja padavinske vode, zato je predvidena javna kanalizacija za padavinske vode. Kanalizacija se bo vodila v potok Mlako in v bližnje odprte jarke preko predvidenih zadrževalnikov za padavinske vode. Padavinske vode iz funkcionalnih enot FE1, FE2 in delno iz FE4 se bodo stekale v zadrževalnik v funkcionalni enoti FE3, vode iz funkcionalnih enot FE5, FE9, FE12 in delno iz FE4 se bodo stekale v zadrževalnik v funkcionalni enoti FE11, vode iz funkcionalnih enot FE6 in FE7 pa se bodo stekale v zadrževalnik v funkcionalni enoti FE8. Pred iztokom v vodotok se bodo padavinske vode prečistile preko centralnih lovilcev olj.
Čiste padavinske vode s strehe se vodijo v javno kanalizacijo preko peskolovov. Nečiste vode z večjih parkirnih in manipulacijskih površin se morajo pred iztokom v kanalizacijo očistiti preko lovilcev olj.
Trase kanalizacije, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 352/21, 1254/29, 350/7, 350/1, 1251/1, 349/1, 1376/4, 1376/3, 1363/3. k.o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 284/N-07, ki jo je izdelal Komunala projekt, d.o.o., v marcu 2007.
15.2 Vodovod
V ureditvenem območju GTC Škocjan je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja za sanitarno pitno vodo. Vodovod bo sprva priključen na obstoječe vodovodno omrežje v Dobravi, po rekonstrukciji vodovodnega omrežja v Škocjanu pa se bo priključil nanj. Vodovod bo potekal vzdolž vseh dovoznih cest v območju. Javni vodovod bo opremljen s hidranti in bo zagotavljal pretok 15 l vode na sekundo. Hidranti so predvideni na največji medsebojni razdalji do 80 m.
Območje bo opremljeno tudi z vodovodnim sistemom za tehnološko vodo. Tehnološka voda se bo pridobivala s črpanjem talne vode. V ta namen je predvidena izvedba vodnjakov v bližini čistilne naprave. V prvi fazi je predvidena ena vrtina, ki bo zagotavljala dotok do 5 l vode na sekundo. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva razvod vodovodnega omrežja vzdolž ceste C1. Po potrebi se lahko izvedejo razvod še v drugih delih območja in dodatni vodnjaki v funkcionalni enoti FE10 za zagotavljanje potrebnih količin tehnološke vode.
Trase vodovoda, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 352/21, 1254/29, 350/7, 350/1, 1251/1, 349/1, 1376/4, k.o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 132/D-07-IDZ, ki jo je izdelal Komunala projekt, d.o.o., v marcu 2007.
15.3 Plinovod
Ob jugovzhodnem robu ureditvenega območja GTC Škocjan poteka obstoječi prenosni plinovod M4, MRP Krško–MRP Novo mesto. Premer plinovoda znaša DN 400, pritisk 50 barov. Prenosni plinovod je v upravljanjaju Geoplina plinovodi, d.o.o., ki je sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Za energetsko oskrbo industrijske cone je predviden zemeljski plin.
Ob plinovodu se predvidi gradnja merilno-reducirne postaje (MRP), preko katere se bo s plinom oskrbovala industrijska cona. Iz te merilno reducirne postaje (MRP) bo mogoče oskrbovati z zemeljskim plinom tudi širše območje Občine Škocjan in območje Občine Šentjernej. Predvidoma bo izstopni tlak iz MRP do 4 bare.
Od MRP se do posameznih končnih porabnikov predvidi distribucijsko omrežje, ki večinoma poteka v cestiščih. Predvidena dimenzija distribucijskega plinovoda od MRP v industrijsko cono znaša DN 150. Detajle distribucijskega omrežja znotraj območja GTC in pogoje priključitve nanj bo definiral izbrani distributer zemeljskega plina.
V fazi gradnje distribucijskega plinovoda se izvedejo priključki na zemljišča, kjer se zaključijo s kapo. Plinski priključki se bodo v fazi izvedbe objektov izvedli do objektov. Plinski priključki se bodo zaključili z glavno plinsko požarno pipo v omarici na fasadi objekta. Redukcija tlaka plina z 1 bar na 100 mbar bo za stanovanjsko-poslovne objekte v FE6 in poslovno-trgovske objekte v ostalih funkcionalnih enotah v omarici na fasadi objekta. Za industrijske objekte je mogoča tudi uporaba plina s tlakom 1 bar.
Trase plinovoda, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 352/21, 1254/29, 350/7, 350/1, 1251/1, 349/1, 1683, 1688, 1689, k. o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 02167/1, ki jo je izdelal Biro Petkovski, d.o.o., v marcu 2007.
Pri projektiranju objektov v nadzorovanem pasu visokotlačnega plinovoda je treba zagotavljati ustrezne odmike od plinovoda in druge ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi za plinovode. Za tiste posege, ki vplivajo na prenosni plinovod, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja na projektne rešitve dobiti soglasje sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
15.4 Ogrevanje
Vse nove in obstoječe stavbe, ki se dograjujejo, nadzidujejo, rekonstruirajo, spreminjajo tehnologijo ali kako drugače prenavljajo, tako da se njihova skupna uporabna površina poveča za več kot 20%, ali se v njih spreminja sistem ogrevanja (vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, zamenjava gorilnikov na kotlih in podobno) je treba priključiti na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (sončna energije, biomasa, bioplin, geotermalna energija …).
Uporaba električne energije je dovoljena za dodatno ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, če ni drugih tehničnih možnosti. Uporaba električne energije je dovoljena tudi za pogon toplotnih črpalk.
15.5 Elektroenergetsko omrežje
Na območju GTC Škocjan se nahaja TP 20/04 kV Dobruška vas 1, iz katere se po 20 kV kablovodu napaja TP 20/04 kV Strešnik. Za potrebe napajanja z električno energijo je v območju GTC Škocjan treba zgraditi dve novi transformatorski postaji 20/04 kV. Novi transformatorski postaji bosta tvorili zanko z obstoječim TP Strešnik, vse tri transformatorske postaje pa se bodo navezovale na obstoječo TP Dobruška vas 1.
V območju GTC Škocjan je predvidena gradnja kabelske kanalizacije, v katero bo položena trasa 20 kV omrežja. Kabelska kanalizacija bo potekala vzdolž vseh dovoznih cest. Nizkonapetostno omrežje bo podzemno in bo nameščeno v kabelski kanalizaciji. Električne omarice bodo nameščene ob robu parcel ali ob novozgrajenih objektih.
V prvi fazi se zgradi nizkonapetostno omrežje iz obstoječe TP Dobruška vas 1 s pripadajočo kabelsko kanalizacijo. V drugi fazi se zgradijo TP GTC Škocjan 1 s priključnim 20 kV vodom, kabelska kanalizacija in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Kasneje se zgradijo TP GTC Škocjan 2 s priključnim 20 kV vodom, kabelska kanalizacija in pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
Trase elektroenergetskih vodov, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 1376/1, 1376/3, 1376/4, 352/21, 1254/29, 350/7, 350/1, 1251/1, 349/1, k.o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. ME01/J, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana, d.d., v juliju 2006.
15.6 Telekomunikacijski vodi
Na delu območja urejanja je zgrajeno telekom kabelsko omrežje, ki je zemeljske izvedbe in v kabelski kanalizaciji. Celotno območje sedaj gravitira v območje centrale TC Škocjan.
Za potrebe celotnega območja je predvidena gradnja kabelske kanalizacije, ki bo potekala vzdolž dovoznih cest v območju cone. V funkcionalni enoti FE10 je predviden tudi prostor za telekomunikacijski center. Omrežje je zasnovano tako, da omogoča dovodne in tranzitne povezave telekom omrežja od smeri TC Škocjan do GTC in nato naprej v smeri naslednjih naselij.
Kabelske povezave operaterja se izvedejo v predvidenih ceveh v skladu s tehnologijo posameznega operaterja.
Trase telekomunikacijskih vodov, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnimi številkami 1362/2, 1364, 1363/3, 1376/3, 1376/4, 349/1, k.o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 2202623, ki jo je izdelal Dekatel, d.o.o., v aprilu 2007.
15.7 Javna razsvetljava
Za osvetlitev vseh javnih cest in pločnikov v območju GTC Škocjan se predvidi sistem javne razsvetljave. Za celotno območje urejanja se predvidi en tip svetilk. Predvideni sta dve ločeni prižigališči za osvetlitev severnega in južnega dela GTC ter posebno prižigališče za osvetlitev regionalne ceste C1.
Trase javne razsvetljave, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja na zemljišča s parcelnima številkama 1376/4, 1376/3, k.o. Dobrava.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. E-07-VO5-088, ki jo je izdelal ProFi, d.o.o., v marcu 2007.
15.8 Odpadki
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov in dejavnosti znotraj GTC Škocjan bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na mestno deponijo. Poleg komunalnih odpadkov bodo nastajali tudi odpadki zaradi opravljanja dejavnosti. Pri tem lahko pričakujemo nastajanje večjih količin odpadne embalaže, kartona in PVC folije.
Pričakujemo lahko tudi nastajanje nevarnih odpadkov. Ti se morajo zbirati ločeno v skladu s predpisi. Povzročitelj je dolžan poskrbeti za predajo teh odpadkov pooblaščeni organizaciji.
Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh dovoznih cestah v območju GTC Škocjan. Investitorji objektov morajo na gradbeni parceli predvideti zbirno mesto tako, da bo mogoč dostop s komunalnimi vozili.
Predviden je tudi ekološki otok za zbiranje odpadkov ob uvozu k čistilni napravi.
15.9 Jarki za odvodnjavanje
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in na njegovem robu so obstoječi odprti jarki za odvodnjavanje.
Po ureditvi funkcionalnih enot FE12 in FE5 obstoječi jarek na južni strani ceste proti naselju Hudenje ne bo več v funkciji, zato se ga ukine.
Po ureditvi funkcionalne enote FE2 se lahko ukine tudi jarek, ki diagonalno preseka to funkcionalno enoto.
Ostali jarki se ohranijo. Ob izvajanju načrtovanih ureditev na jugovzhodnem in jugozahodnem robu območja je treba paziti na potek drenažnih cevi, ki odvajajo vodo s sosednjih kmetijskih površin in jih ohranjati v funkciji.
15.10 Odstopanja pri izvedbi komunalne ureditve GTC Škocjan
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti. Vsi komunalni vodi naj se v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta praviloma izvajajo v cestnem telesu ali na javnih površinah.

Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih je treba izvajati izven obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil. Med urejanjem območja se zagotovijo sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na njihova kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo.
Po končani gradnji se kmetijska zemljišča ob meji občinskega podrobnega prostorskega načrta usposobijo za kmetijske namene.
Za varovanje gozdnih zemljišč je treba upoštevati naslednje pogoje:
– preprečeni morata biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena kar najmanjša škoda na gozdnem rastju in tleh,
– v neposredni bližini posegov oziroma na meji ob vodotoku je treba kar najbolj ohraniti naravno stanje gozda,
– za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine.

Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka.
Med gradnjo je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z gradbišč, tudi s čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo za gradnjo.
Za ogrevanje vode ali prostorov naj se uporabijo energenti z visoko stopnjo zgorevanja (plin).
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe objektov (če je to le mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Varovanje zraka zaradi umestitve in obratovanja čistilne naprave:
– Na območju čistilne naprave naj ne bo anaerobnih gnilišč za blato. Predvidena naj bo le dehidracija, lahko tudi kompostiranje.
– Blato iz čistilne naprave naj se takoj po praznjenju bazena dehidrira in odpelje na obdelavo v katero od večjih čistilnih naprav v regiji.
– Črpanje in manipulacija z blatom naj se ne opravljata v času nizkega zračnega tlaka (pred dežjem), ko je atmosfera zelo stabilna in se vonjave širijo najdlje brez disperzije.
– Na čistilni napravi naj se skladišči čim manj blata.

Posegi v času gradnje se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohranita rodovitnost in količina, ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal. Prepreči se mešanje živice z mrtvico in rodovitna zemlja se odlaga na največ 1,2 m visoke nasipe.
Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena pozidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.
Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
V skladiščnih prostorih, v katerih se bodo skladiščile morebitno nevarne snovi, in strojnicah (objekti) morajo biti tla vodotesna, neprepustna in odporna proti oljem ter drugim nevarnim snovem.
Predvidene nove dejavnosti na območju obravnave morajo imeti skladišča različnih nevarnih snovi, potrebnih za tehnološke postopke, grajena tako, da sta onemogočeni razlivanje in izcejanje le-teh v tla. Pri ravnanju s temi snovmi je treba upoštevati zakonodajo in ustrezne predpise.
Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj. S tako ureditvijo tal se možnosti onesnaženja tal zaradi razlitja olj ali goriva zmanjšajo na minimum.
Nevarne tekočine je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilci razlitih tekočin.
Nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik preko lovilca olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi čistiti.
Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda naj se dosledno upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).

Obravnavano območje GTC Škocjan lahko s predvideno namensko rabo ter v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) opredelimo kot območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Območja ob ureditvenem območju občinskega podrobnega načrta za GTC Škocjan lahko v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) opredelimo kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Med gradnjo ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa, upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo.
Eksplozij ali drugih dejanj, ki hipno povzročijo močan hrup, na območju GTC ni dovoljeno izvajati. Dejavnosti, ki povzročajo tak hrup, ni dovoljeno umeščati v območje urejanja.
Pri čezmernem hrupu zaradi obratovanja GTC je treba izdelati načrt sanacije razmer in preveriti aktivne ukrepe: protihrupne ograje, nasipe, omejitev hitrosti vožnje ali druge pasivne zaščite.
Ob začetku obratovanja posamezne dejavnosti je treba izvesti prve meritve hrupa skladno z zakonodajo. Meritve hrupa je treba izvesti v času polne obremenitve.
V primeru, da je nivo hrupa v okolju zaradi obratovanja GTC že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.

Odpadki, ki bodo nastajali pri izkopu gradbene jame, naj se ločujejo in ne mešajo z nevarnimi odpadki (odpadna embalaža, zaoljene krpe …).
Pošiljko odpadkov, ki jo podjetje prepušča zbiralcu ali oddaja odstranjevalcu ali predelovalcu, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste je treba hraniti za obdobje petih (5) let.
V primeru ravnanja z azbestnimi odpadki je treba upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00).
Različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/02, 20/01, 13/03) ni dovoljeno mešati, saj bi tako lahko prišlo do nastanka vse večje količine nevarnih snovi.
Investitor mora v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/02, 20/01, 13/03) nevarne odpadke zbirati ločeno v ustreznih posodah oziroma zabojnikih za posamezen odpadek ter urediti primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže pred predajo pooblaščeni organizaciji.
Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov iz dejavnosti morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa:
– čezmerno obremenili vode, zrak, tla,
– čezmerno obremenjevali s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšali življenjske razmere za živali in rastline ali
– škodljivo vplivali na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 10 t odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora Ministrstvu za okolje, prostor in energijo najpozneje do 31. marca za prejšnje leto dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen).
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 t odpadkov ali najmanj 200 kg nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga mora investitor pripraviti do 31. decembra tekočega leta (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 41. člen).

Pri načrtovanju in izvajanju del se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Za ohranjanje narave in naravnih vrednot se upoštevajo naslednji pogoji:
– Vodotok Mlaka je naravna vrednota. V grafičnih prilogah Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta je zarisana meja območja naravne vrednote (NV), ki omejuje 10 m širok pas ob vodotoku, kjer posegi niso dovoljeni. Med urejanjem in po izvedenem urejanju območja je treba ohranjati gozdno bariero ob potoku Mlaka v širini 10 m.
– V največji možni meri je treba ohranjati obstoječi obseg in ekološke značilnosti gozda.
– Vsi posegi se izvajajo tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za rastline in živali (način in čas opravljanja posegov se kar najbolj prilagodijo življenjskemu ciklu živali).
– Z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča.
– Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

Na obravnavanem območju niso evidentirane enote kulturne dediščine.

Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.
V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po predvidenih cestah C1, C2, C3, C4, C5 in C6. Ceste omogočajo vožnjo in obračanje intervencijskih vozil. Slepe ceste so zaključene z obračališči z zunanjim polmerom najmanj 10,5 m. Vse ceste v ureditvenem območju GTC Škocjan ustrezajo standardu SIST DIN 14090. Ceste so dovolj široke, da je na njih možno zagotoviti postavitvene površine.
V fazi projektiranja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju GTC Škocjan je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to zahtevajo požarni predpisi. Ti morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje uporabljala voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni ob cestah C1, C2, C3, C4, C5 in C6 na medsebojni razdalji največ 80 m. Javno hidrantno omrežje bo zagotavljalo pretok vode 15 litrov na sekundo.
Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno hidrantno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da je oddaljenost hidrantov od predvidene stavbe prevelika, si mora investitor zgraditi lastno zunanje hidrantno omrežje. V primeru, da pretok 15 l vode na sekundo ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
Intervencijske poti in hidranti so prikazani v karti Požarno varstvo.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem območju GTC Škocjan v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji za posamezno stavbo je treba predvideti način varne evakuacije iz objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija možna po sistemu javnih cest v ureditvenem območju GTC Škocjan. Evakuacijskih poti se ne sme predvidevati preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.

Parcelacija zemljišč je določena na karti Načrt parcelacije.
24.1 Gradbene parcele
Razmejitev med gradbenimi parcelami je prikazana v grafičnih prilogah. Potek parcelnih mej se ne sme spreminjati. Parcele, med katerimi so meje označene s črtkano črto, je mogoče med seboj združevati.
V funkcionalni enoti FE9 je mogoče med seboj povezati največ po tri gradbene parcele, pri čemer skupna površina gradene parcele za posamezni objekt ne sme presegati 2100 m2.
Parcele z oznakami 5/4, 5/5, 5/8 in 5/9 ne morejo biti samostojne gradbene parcele, ampak jih je obvezno treba združiti z vsaj eno od sosednjih gradbenih parcel.
Parcela z oznako 12/9 se mora obvezno združiti s parcelo z oznako 12/10 ali s parcelo z oznako 12/8.
V funkcionalni enoti FE4 razmejitev med gradbenimi parcelami ni predvidena in se prilagaja uporabnikom.
24.2 Javno dobro
Zemljišča, ki predstavljajo javno dobro in so pogoj za izgradnjo GTC Škocjan, so naslednja zemljišča:
– vse površine v območjih z oznakami C1, C2, C3, FE8, FE10, FE11, TP,
– parcele z oznakami C4, C5, C6, 3/2, 6/1, 9/11.
Zemljišča, ki predstavljajo javno dobro in niso pogoj za izgradnjo GTC Škocjan, so naslednja zemljišča:
– zemljišča v območju z oznako FE13,
– parcela z oznako 3/1.
24.3 Podatki za zakoličbo parcel
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v kartah Načrt parcelacije in Načrt parcelacije – prikaz v katastru.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt se bo izvajal v dveh fazah. Faznost je prikazana v grafični prilogi Faznost izvajanja OPPN.
V vsaki fazi je predvidenih več etap. Prvo etapo prve faze sestavljajo: rekonstrukcija regionalne ceste v delu od meje državnega lokacijskega načrta do krožišča, izvedba krožišča in ceste C2 z vso komunalno infrastrukturo, izvedba čistilne naprave z zmogljivostjo 3.600 PE, izvedba zadrževalnika za padavinsko vodo v funkcionalni enoti FE11 ter izvedba merilno-reducirne postaje (MRP), preko katere se bo območje oskrbovalo s plinom.
V naslednjih etapah se bodo izvajale ureditve na posameznih gradbenih parcelah. Po izgradnji prve etape prve faze sta mogoči gradnja objektov na vseh zemljiščih v funkcionalni enoti FE5 in gradnja na zemljišču z oznako 12/10. Gradnja na zemljišču z oznako 12/9 je po izgradnji prve etape prve faze mogoča le v primeru, da se zemljišče z oznako 12/9 združi z zemljiščem 12/10 v eno gradbeno parcelo.
Pred dograditvijo objektov na posamezni gradbeni parceli je treba izvesti tisti del javne prometne in komunalne infrastrukture, ki je potrebna za nemoteno obratovanje objekta.
Interne ceste C4, C5 in C6 se lahko gradijo postopoma. Če želi investitor objekta, katerega gradbena parcela je dostopna po cesti C4, C5 ali C6, začeti z gradnjo pred dokončanjem teh cest, mora na lastni gradbeni parceli zagotoviti prostor za obračanje intervencijskih vozil.
Druga faza se lahko začne izvajati pred dokončanjem prve faze, vendar ne pred dokončanjem prve etape prve faze. V drugi fazi je prav tako predvidenih več etap. Ureditev vsake od gradbenih parcel pomeni samostojno etapo, vendar je treba pred dograditvijo objekta izvesti tisti del javne prometne in komunalne infrastrukture, ki je potrebna za nemoteno obratovanje objekta.
Povezovalna cesta C3 se lahko gradi postopoma. Če želi investitor objekta, katerega gradbena parcela je dostopna po cesti C3, začeti z gradnjo pred dokončanjem te ceste, mora na lastni gradbeni parceli zagotoviti prostor za obračanje intervencijskih vozil.
Pred dograditvijo objektov v funkcionalnih enotah FE1, FE2 in FE4 je treba zgraditi zadrževalnik padavinske vode v funkcionalni enoti FE3. Pred dograditvijo objektov v funkcionalnih enotah FE5, FE9 in FE12 je treba zgraditi zadrževalnik padavinske vode v funkcionalni enoti FE11. Pred dograditvijo objektov v funkcionalnih enotah FE6 in FE7 je treba zgraditi zadrževalnik padavinske vode v funkcionalni enoti FE8.

Pri projektiranju je treba upoštevati Elaborat geotehnoloških raziskav številka 1 – 34/2006, ki ga je izdelal Gracen, d.o.o., v avgustu 2006. Za posege v funkcionalni enoti FE2 in za posege na zemljiščih z oznakama 5/1 in 5/2 je treba izdelati dodatno geotehnično presojo. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. V primeru, da se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Za rekonstrukcijo regionalne ceste in ureditev krožišča se sklene soinvestitorska pogodba med DARS in Občino Škocjan.
Investitor komunalne in prometne ureditve, ki jo zajema prva etapa prve faze, je Občina Škocjan.
Ostalo javno komunalno in prometno infrastrukturo v ureditvenem območju GTC Škocjan ter zelene ureditve v območjih C1, C2, C3, TP, FE3, FE8, FE10 in FE11 investira občina Škocjan ali pa se sklene pogodba o opremljanju z bodočimi investitorji objektov v območju.
V soinvestiranje javne komunalne in prometne infrastrukture ter urejanje javnih zelenih površin se lahko vključijo tudi kohezijski skladi ali drugi investitorji v skladu z Zakonom o javnozasebnem partnerstvu.
Krajinske ureditve v sklopu gradbenih parcel izvede vsak investitor na svoji gradbeni parceli najpozneje do dograditve objekta in jih v času obratovanja objekta tudi redno vzdržuje.

Do dograditve prve etape prve faze občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba zgraditi javni vodovod od naselja Dobrava.
Ob rekonstrukciji regionalne ceste in izvedbi rondoja je treba zagotoviti dostop do kmetijskih zemljišč tako, da se na krožišče z zahodne strani preko spuščenega robnika naveže obstoječa poljska pot, kot je prikazano v grafičnih prilogah Arhitekturna zazidana situacija in Prometna ureditev.

Občinski podrobni prostorski načrt velja najmanj pet let oziroma do takrat, ko bosta zgrajeni celotna javna prometna in komunalna infrastruktura v območju ter ko bo pozidanih oziroma dokončno urejenih vsaj 80% gradbenih parcel v območju.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta morajo biti pogoji, ki veljajo na tem območju, urejeni z drugim izvedbenim aktom, ki bo nadomestil Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje GTC Škocjan.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na nepozidanih zemljiščih oziroma delih zemljišč dovoljene gradnje objektov v skladu z določili iz 9. in 11. člena tega odloka. Na vseh legalno zgrajenih objektih v območju so dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave, rušitve in nadomestne gradnje v skladu z usmeritvami glede posegov na obstoječih objektih, ki jih določa 12. člen tega odloka. Dovoljena je tudi gradnja enostavnih objektov v skladu s 13. členom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Zazidalni načrt za proizvodno obrtno cono Dobruška gmajna (Uradni list RS, št. 7/05).

Občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje GTC Škocjan je stalno na vpogled pri:
– Občini Škocjan
– Upravni enoti Novo mesto.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.