Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01 in 70/06) na seji dne 25. 9. 2007 sprejel

V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) se Prostorski ureditveni pogoji za območje Zg. Hudinja - Lahovna (Razvojni Center Celje – TOZD Planiranje, proj. št. 84/86 in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Lokrovec, za območje Lahovniška hosta in za območje Zg. Hudinja - Lahovna; Uradni list SRS, št. 36/88 in Uradni list RS, št. 70/95, 45/96, 21/02, 13/04 in 29/06) spremeni in dopolni po projektu, ki ga je za območje Zg. Hudinja - Lahovna izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o., proj. št. 580/07.

1. člen odloka (Uradni list SRS, št. 36/88) se dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji za območje Zg. Hudinja - Lahovna (Razvojni Center Celje – TOZD Planiranje, proj. št. 84/86) se spremenijo in dopolnijo po projektu, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o., proj. št. 580/07.«

5. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Območje 1b se razširi za območje 1b', ki zajema parcele 807/2, 807/3, 807/25, 807/26, 807/27, 807/28, 807/29 in 807/30 vse k.o. Arclin.«

Pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje so podani v projektu iz 2. člena Odloka.

2. člen Odloka (Uradni list RS, št. 21/02), ki je nadomestil del 6. člena odloka – poglavje urbanistično in arhitektonsko oblikovanje (Uradni list SRS, št. 36/88) se ukine in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
– »novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe pozidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž (K+P+IP ali K+P+1, klet ni obvezna);
– prizidki so dopustni do višine obstoječega objeta, v mejah gradbene parcele ter z upoštevanjem gradbene meje (GM), kjer je določena, ali cca 50% volumna obstoječega objekta;
– nadzidave so dopustne le do višine sosednjih objektov in ne smejo le-tem poslabševati bivalnih pogojev;
– objekti, ki imajo zazidano površino večjo od 250 m2 morajo biti oblikovani tako, da je stavbna masa členjena;
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti, oziroma tipologijo naselja. Načeloma so zaželene dvokapnice v plastični rimi z nagibi terena, oziroma drugačne, ki so prilagojene tipologiji naselja;
– arhitektura objektov naj bo podrejena tipologiji podeželske arhitekture tega območja, dovoljena je tudi modernejša zasnova objektov, ki pa mora v masah in osnovnih značilnostih ohraniti prepoznavne elemente podeželskega okolja z upoštevanjem konfiguracije terena;
– pri lociranju novogradenj in prizidkov je potrebno upoštevati predpisane gradbene meje (GM), oziroma odmike od prometnih površin in infrastrukturnih objektov ter sosednjih objektov;
– v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov za gradnjo brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) mogoča gradnja enostavnih objektov, med katere sodijo objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti ter pomožni kmetijsko gozdarski objekti na območju za potrebe kmečkih gospodarstev in drugi objekti, ki jih dopušča Pravilnik;
– ograje so dopustne v obliki žive meje, žične ali grajene iz masivnih materialov v sozvočju z arhitekturo objekta do višine 1,80 m;
– za potrebe premoščanja višinskih razlik so mogoče postavitve opornih zidov s pogojem ozelenitve in po potrebi na osnovi predhodnega geološkega mnenja.«

Besedilo 6. člena Odloka (Uradni list SRS, št. 36/88) se v »Pogojih za komunalno urejanje« dopolni z novim besedilom:
»Dovozna cesta do obravnavanega območja 1b' poteka po privatnih zemljiščih na severni strani kompleksa in je urejena kot makadamska cesta. Dovozno cesto je potrebno rekonstruirati, urediti križišče z mestno zbirno cesto LC 032810 (Opekarniška – Prijateljeva – Lahovna – Spodnja Dobrava), urediti pravni status ter v končni fazi poskrbeti za značaj javne ceste. Parkirišča za osebna vozila je potrebno urediti na lastnih zemljiščih. V primeru obrtno stanovanjskih objektov mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
Obravnavano območje je mogoče z vodo oskrbovati iz obstoječega vodovoda PL Ø 100 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja.
Odpadne komunalne vode je potrebno v skladu s Pravilnikom o odvodnjavanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 105/02) odvajati v obstoječo fekalno kanalizacijo na Hudinji. Kot začetna rešitev odvajanja komunalnih odpadnih vod iz načrtovanih objektov se mora predvideti skupna čistilna naprava z iztokom v površinski odvodnik tako, da bo možno komunalne odpadne vode po izgradnji javne kanalizacije na tem območju nemoteno priključiti na javni kanal. Skupna čistilna naprava za cca 40 PE je načrtovana na skrajnem južnem delu dovozne ceste in mora biti izvedena kot povozna.
Meteorne vode iz strešin in utrjenih površin za mirujoči promet morajo biti speljane preko načrtovane meteorne kanalizacije v cevni zadrževalni bazen meteornih vod. Iz zadrževalnega bazena se meteorne vode preko dušilnega elementa speljejo v obstoječi meteorni jarek. Površine za mirujoči promet (dvorišča in dovozni priključki) morajo biti izvedene iz betonskih tlakovcev ali travnih plošč, ostale površine ob objektih pa morajo biti zatravljene in hortikulturno urejene.
Meteorne vode iz dovozne ceste se odvajajo preko požiralnikov z LTŽ rešetkami v predvideni zadrževalni bazen meteornih vod in dalje v obstoječi meteorni jarek.
Predlagane objekte je mogoče priključiti na obstoječe TK omrežje.
Elektrika za napajanje predlaganih objektov je na razpolago v NN zbiralniku TP Lahovna.
Visokonapetostni DV 2x110 kV Podlog – Celje – Lipa je od načrtovanega območja oddaljen cca 450m in ni zadržek za njegovo realizacijo.
Naselje Lahovna še nima izgrajenega plinovodnega omrežja, upravljavec le tega Energetika Celje J.P. ga načrtuje v prihodnjih letih. Do izgradnje plinovodnega omrežja je mogoče ogrevanje na plin iz plinskih cistern ali na lahko kurilno olje.
Za odpadke mora imeti vsak objekt urejeno zbirno mesto za zabojnik za mešane komunalne odpadke.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom:
Iz smernic RS, Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje (št. 35001-159/2006-2 z dne 6. 4. 2006) izhaja, da območje ni poplavno ogroženo in da se obravnavana lokacija ne nahaja na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov.
Iz Geotehničnega poročila o pogojih temeljenja objektov (GEO Sergej Venturini s.p., proj. št. 790/06) izhaja, da je konfiguracija terena kot tudi geološka zgradba stabilna in primerna za predvideno pozidavo. Pri podkletenih objektih je potrebno ob dnu temeljev izvesti horizontalno drenažo, izpust drenaže se mora predvideti v meteorno kanalizacijo.
Ureditveno območje obravnavanega PUP se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Naselje Lahovna leži izven mesta Celje in predstavlja primestno naselje pretežno ruralnega značaja z manj kot 5000 prebivalcev. V skladu z Zakonom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) mora biti I. plošča stanovanjske hiše dimenzionirana tako, da vzdrži porušitev objekta v primeru potresa.
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz obstoječega vodovoda PL Ø 100 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Voda za gašenje požarov je zagotovljena iz vodovodnega omrežja preko načrtovanih nadzemnih hidrantov.
Odmiki med objekti, ki jih določajo gradbene linije iz 5. člena tega odloka, zagotavljajo odmike med objekti, ki omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in delovne površine za intervencijska vozila in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Odgovornost za morebitno škodo zaradi gradnje v bližini gozda na parcelah št. 807/26, 807/27 in 807/30 k.o. Arclin, prevzamejo v skladu s smernicami Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje (št. 281-7/2006 z dne 12. 3. 2007) lastniki teh parcel.
Kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebo izdelati študijo požarne varnosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, je potrebno k projektni rešitvam pridobiti požarno soglasje od Uprave RS za zaščito in reševanje.

Besedilo 6. člena Odloka »Pogoji za varovanje okolja« se dopolni z novim besedilom, ki se glasi:
»Območje sprememb in dopolnitev PUP sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 15/05) v III. stopnjo varstva pred hrupom. Eventualne obrtne dejavnosti morajo pri svoji dejavnosti upoštevati navedeno Uredbo kakor tudi drugo okoljsko zakonodajo in zagotavljati, da emisije v okolje ne bodo prekoračene.
Načrtovano območje 1b' ne leži v območju varstva naravne dediščine.
Nepozidane površine ob objektih je potrebno ozeleniti in hortikulturno zasaditi. Eventualne oporne zidove je potrebno ozeleniti s popenjalkami. Za zasaditve se ob gozdnih robovih predlaga zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Območje sprememb in dopolnitev PUP meji na južnem in delno zahodnem delu na gozd, ki v skladu z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 37/97 in 61/97) predstavlja gozd s posebnim namenom.
Po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 12/07) so mogoče gradnje na stavbnih zemljiščih v neposredni bližini gozda ob pogoju notarsko overjenega dogovora med lastniki glede morebitne škode.
Pri umeščanju objektov v prostor mora biti upoštevan 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in zagotovljen varen odmik ljudi in premoženja.
Odpadne komunalne vode je potrebno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) odvajati v obstoječo fekalno kanalizacijo na Hudinji oziroma v skupno čistilno napravo za cca 40 PE z iztokom v površinski odvodnik, ki predstavlja začetno rešitev za odvajanje odpadnih vod do izgradnje kanalizacije.
Meteorne vode iz strešin in utrjenih površin za mirujoči promet morajo biti speljane preko načrtovane meteorne kanalizacije v cevni zadrževalni bazen meteornih vod. Iz zadrževalnega bazena se meteorne vode preko dušilnega elementa speljejo v obstoječi meteorni jarek. Površine za mirujoči promet (dvorišča in dovozni priključki) morajo biti izvedene iz betonskih tlakovcev ali travnih plošč, ostale površine ob objektih pa morajo biti zatravljene in hortikulturno urejene.
Meteorne vode iz dovozne ceste se odvajajo preko požiralnikov z LTŽ rešetkami v predvideni zadrževalni bazen meteornih vod in dalje v obstoječi meteorni jarek.

7. člen Odloka »Pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča« se dopolni z novim besedilom, ki se glasi:
»Parcelacija, oziroma določitev velikosti funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v PUP ni predpisana. V grafičnem delu Sprememb in dopolnitev PUP so v ureditvenih situacijah predlagani objekti glede na sedanje lastniško stanje, ki pa ni pogoj in se lahko formirajo tudi drugače.
Ureditveno območje Sprememb in dopolnitev PUP je mogoče izvajati etapno glede na potrebe po gradnji, ob pogoju realizacije takšnega dela komunalne, prometne in energetske infrastrukture, ki bo zagotavljala funkcioniranje predlaganih objektov.«

Tolerance:
Tlorisni gabariti objektov niso izrecno predpisani, v poglavju »Razmejitve in pogoji za gradnjo« so predpisani pogoji oblikovanja objektov v sozvočju z ruralno arhitekturo, višinski gabariti naj praviloma ne presegajo višine dveh etaž (K+P+IP ali K+P+1), klet ni obvezna, odvisna je od naklona terena, dostopov, dovozov.
Tolerance so mogoče pri izvedbi komunalne, prometne in energetske infrastrukture zaradi izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev ob pogoju, da so te rešitve usklajene z upravljavci le-teh in da ne vplivajo na sosednja zemljišča in ne poslabšujejo bivalnih pogojev sosedov.

5. člen tega Odloka, ki nadomešča 2. člen Odloka (Uradni list RS, št. 21/02 – ta je nadomestil 6. člen Odloka iz Uradnega lista SRS, št. 36/88) v poglavju »Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje« velja tudi za Prostorske ureditvene pogoje za območje Lokrovec in za Prostorske ureditvene pogoje za območje Lahovniška hosta.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.