Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), ter na podlagi 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na seji dne 28. 6. 2007 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina, za območje Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 96/04), sprejme občinski lokacijski načrt za Stanovanjsko pozidavo Grivče III (v nadaljnjem besedilu: občinski lokacijski načrt), ki ga je izdelal Castrum d.o.o., Ajdovščina v maju 2007 pod številko 19/2005.
Podlaga za sprejem tega odloka je Program priprave za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Grivče II (Uradni list RS, št. 79/04) – v nadaljevanju: program priprave. S tem odlokom se spremeni tudi ime prostorskega izvedbenega akta, navedenega v programu priprave, tako da se namesto »zazidalni načrt Grivče II«, prostorski izvedbeni akt glasi »občinski lokacijski načrt za stanovanjsko pozidavo Grivče III.

(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne energetike in telekomunikacijske opreme, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorjev in izvajalcev, dovoljena odstopanja od tehničnih rešitev ter nadzor nad izvajanjem odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v kartografskem delu občinskega lokacijskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6 a, 5270 Ajdovščina.

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega:
– površino kompleksa nove stanovanjske pozidave;
– območje povezovalne ulice med Grivško potjo in Ulico Vena Pilona;
– površine, po katerih poteka infrastruktura, potrebna za napajanje nove stanovanjske pozidave.

(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti stanovanjske pozidave in povezovalne ulice ter parcele oziroma dele parcel, na katerih je predvidena omejena raba.
(2) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni objekti, obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) kompleks nove stanovanjske pozidave: k.o. Šturje: 62/1, 62/2, 69/1, 69/2, 71/2, 71/1, 1669/4, 72/1, 72/2, 72/76;
b) povezovalna ulica med Grivško potjo in Ulico Vena Pilona:
k.o. Šturje: 71/3, del 69/1, 72/62.
(3) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, na katerem je načrtovana omejena raba prostora (območje infrastrukturnih vodov, potrebnih za nemoteno napajanje stanovanjske soseske), obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) elektroenergetski vod: k.o. Šturje: 72/58, 72/59, 72/43, 69/1;
b) plinovod: k.o. Šturje: 72/62, 69/1;
c) vodovod: k.o. Šturje: 72/62, 69/1, 185/2, 1667/28, 209/17;
d) kanalizacija: k.o. Šturje: 72/62, 69/1, 73/1, 71/1, 185/3.

(1) Ureditveno območje obsega obsežno travnato površino v pretežnem delu na agrogenih terasah vzhodno od naselja Grivče. Na kaskadah med terasami se pojavljajo omejki, vzhodno od območja se pričenja večje območje, poraščeno z značilnim termofilnim submediteranskim gozdom. Območje na zahodni strani omejuje struga Grivškega potoka, na jugovzhodni strani struga hudourniške grape, na južni strani meji na poselitveno območje s planirano pozidavo, na severni strani pa meji na kmetijske površine.
(2) Konfiguracija obstoječega terena ima izrazito poudarjeno terasasto dvigovanje prečno na smer JV-SZ. Največja višinska razlika med najnižjim delom obravnavanega območja, ki je 144.65 m n.m. v podaljšku ulice Vena Pilona, in najvišjim delom na skrajnem severnem delu območja, ki je 165,65 m n.m., znaša 21,00 m.

(1) Predvidena stanovanjska pozidava bo z maksimalnim številom stanovanj obsegala:
– 2× enostanovanjska vila,
– 7× dvostanovanjska vila – dvojčki s po dvema stanovanjskima enotama,
– 3× manjša večstanovanjska vila,
– 5× večstanovanjska vila brez garaže,
– 3× večstanovanjska vila z podzemno garažo,
– 1× večnamenski družabni objekt.
(2) Stanovanjsko pozidavo tvorijo štirje tipi zgradb z linearno urbanistično zasnovo na petih platojih, ki jih povezuje interna ulica.
a) Večstanovanjske vile so locirane na dveh oziroma treh platojih v osrednjem delu stanovanjskega kompleksa. V zasnovi omogočajo združevanje in razdruževanje stanovanjskih enot v vertikalni ali horizontalni smeri. Medsebojni odmiki med osnovnimi volumni večstanovanjskih vil v nizu (v smeri JV-SZ), kjer so fasade z odprtinami bivalnih prostorov, smejo biti minimalno 9.00 m. Razmik med posameznimi nizi večstanovanjskih vil (v smeri SV-JZ) sme znašati minimalno 1.5 faktorja višinske razlike med obema objektoma. Razmik med posameznimi manjšimi objekti je lahko tudi manjši, a ne manj kot 12.00 m. Večstanovanjske vile so po etažnosti K+P+1+M.
Maksimalni tlorisni gabariti večstanovanjskih vil so 22.00 m × 15.00 m, večstanovanjske vile z garažami stojijo na kleti, katero povezuje parkirna galerija, ki je odprta proti notranji ulici in katere streha služi kot terasa za pritličje zgoraj stoječega objekta. Mansarda je normalne bivalne višine. Servisni prostori večstanovanjskih vil so nameščeni v kletnih etažah pod posameznimi objekti.
b) Eno oziroma dvostanovanjske vile – dvojčki so locirane na spodnjem in najvišjem platoju, na parcelah površin 750–800 m2. V zgornji vrsti so predvideni objekti etažnosti K+P+1, pri čemer je maksimalna višina kapi nad koto uvoza na parcelo 9.50 m. Dovoljena so združevanja in razdruževanja posameznih parcel. Gradbena linija pozidave od roba ceste je 6.50 m oziroma 6.00 m od parcelne meje. Odmik od SV parcelne meje je minimalno 2.00 m, odmik od JV in SZ parcelne meje pa je minimalno 4.00 m. V kolikor se izvajajo dvostanovanjske vile – dvojčki, odmiki od skupne parcelne meje niso več merodajni.
c) Tri manjše večstanovanjske vile na spodnjem delu obravnavanega območja so po etaži K+P+1 pri čemer mora biti klet s treh strani vkopana. Izvedba bivalnih prostorov je v kleti kletni etaži je izjemoma dopustna v kolikor sanitarni pogoji in osončenost, glede na sosednje objekte, to dopuščajo. Dostop do objektov se izvede na SV strani direktno iz parkirišča. Maksimalna višina slemena objekta glede na višino parkirišča pred objektom sme biti 7.50 m. Maksimalni tlorisni gabariti manjših večstanovanjskih vil so 18,50 m × 10.00 m. Servisni prostori večstanovanjskih vil so nameščeni v kletnih etažah pod posameznimi objekti. Razmik med posameznimi nizi manjšimi večstanovanjskih vil (v smeri SV-JZ) sme znašati minimalno 1.5 faktorja višinske razlike med posameznimi vrstami objektov. Razmik med posameznimi objekti v vzdolžni smeri je lahko tudi manjši, a ne manj kot 9.00 m. Večstanovanjske vile so po etažnosti K+P+1.
d) Večnamenski družabni objekt je namenjen druženju stanovalcev celotnega območja in je zasnovan kot paviljon etažnosti K+P. Maksimalne tlorisne površine objekta niso določene, objekt je lociran ob dostopno cesto in grapo hudournika na južnem robu območja. Napolnjujejo ga športno-rekreacijske in družabne vsebine.
(3) Celotno območje je prepleteno z vzdolžnimi in prečnimi peš potmi, ki povezujejo objekte med seboj. Na osrednji terasi, pred paviljonom večnamenskega objekta, ter na severni strani istega niza in ob hudourniški grapi ob srednjem uvozu se izvedejo otroška igrišča in zunanje površine za druženje – piknik prostor.
Faktor zazidanosti gradbene parcele FZ ne sme presegati 0.2 (razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele), faktor izrabe FI gradbene parcele pa ne sme presegati 0.4 (razmerje med brutto tlorisno površino objekta vseh etaž in celotno površino gradbene parcele).

(1) Zasnova večstanovanjskih vil predvideva enovit volumen v pritličju in nadstropju znotraj določenih maksimalnih gabaritov. Mansarda pa se lahko odmakne od JZ, roba objekta. Tako nastale zunanje površine se uporabijo kot bivalne terase mansardnih stanovanj. Mansarda je lahko normalna etaža z ravno zeleno streho oziroma eno ali večkapno streho z maksimalnim naklonom 19 kotnih stopinj. Na SV strani se lahko predvidi zunanja stopnišča, ki vodijo do nadstropja. Zunanja stopnišča ne smejo biti zaprta ali zastekljena, zasteklijo se lahko le izstopajoči vhodni vetrolovi. Zapiraje teras oziroma izvedba zimskih vrtov na terasah ni dopustna. Izvedejo se lahko pergole oziroma senčenje teras v pritličju in delno na strešni terasi.
(2) Večstanovanjske vile na osrednjem platoju imajo, zaradi višinskih razlik obstoječega terena, pod pritličjem še garažo v kletni etaži. Možne so tudi podkletitve ostalih večstanovanjskih vil, v kolikor je z vidika prometne ureditve to dopustno. Gabariti kletne etaže lahko segajo izven gabaritov večstanovanjskih vil, pri čemer sme biti največ ena stranica nevkopana. V kletni etaži ne sme biti stanovanjskih enot, namenjena je izključno garaži ali servisnim prostorom objekta.
(3) Eno oziroma dvostanovanjske vile – dvojčki so lahko poljubnih velikosti in oblik, upoštevati je potrebno gradbeno linijo, predpisane minimalne odmike od parcelnih meja in komunalne infrastrukture ter faktorja zazidanosti in izrabe gradbene parcele. Pretežna smer slemen streh je v smeri notranje ulice. Objekti imajo lahko ravne oziroma zelene strehe.

(1) Projektne rešitve za krajinsko oblikovanje v zvezi s preoblikovanjem reliefa in urejanjem zelenih površin ter hortikulturno ureditvijo bodo opredeljene v načrtu zunanje ureditve.
(2) Zasaditev širšega območja se po robovih izvede z avtohtonim zelenjem, znotraj stanovanjske soseske se, z določenimi elementi kot so drevored ali urejeno urbano zelenje, skuša območju dati mestni karakter. Novo nastale brežine ali predele, kjer je želena varovana dostopnost, se zasadijo grmovnice z močnim koreninskim sistemom za potrebe varovanja pred erozijo. V zasebnih atrijih večstanovanjskih vil kot tudi na skupnih površinah ni dopustna saditev zimzelenih dreves oziroma grmovnic, ki bi bile višje od 2.50 m.
Podporni zidovi nivojskih preskokov na parcelni meji proti javni poti v zgornji vrsti smejo biti visoki največ 1.50 m ter odmaknjeni 0.50 m od roba cestišča. Podporni zidovi znotraj območja, ki delijo platoje med posameznimi objekti so lahko tudi višji (vendar ne več kot tri metre), obzida se jih lahko z kamnito oblogo oziroma ozeleni z zimzelenimi plezalkami.
Pešpoti so utrjene, asfaltirane ali tlakovane, vse preostale površine pa so zatravljene. Nivojske razlike ob robovih parkirišč se rešujejo z ozelenjenimi brežinami. Vsa ostala urbana, prometna ter informacijska oprema mora biti enotno oblikovana.
(3) Zasebni atriji pritličnih stanovanj v večstanovanjskih vilah so lahko tlakovani, zatravljeni in ograjeni z žično ograjo maksimalne višine 1.20 m. Zelene površine in dvorišča eno oziroma dvostanovanjskih hiš – dvojčkov se lahko ogradijo z žično ograjo višine 1.50 m na zidcu maksimalne višine 0.30 m.

V območju občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko pozidavo Grivče III je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dopustna postavitev enostavnih objektov:
– pomožnih objektov za lastne potrebe v območju eno oziroma dvostanovanjskih hiš – dvojčkov, kjer je dopusten le en pomožni objekt;
– ograj;
– pomožnih infrastrukturnih objektov: pomožnih cestnih objektov, energetskih objektov, pomožnih telekomunikacijskih objektov, pomožnih komunalnih objektov;
– urbane opreme.

Zaradi gradnje stanovanjske soseske se zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture potekajo v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenimi v obvezni prilogi občinskega lokacijskega načrta. Pri tem je potrebno upoštevati zasnovo pozidave in možnosti združevanja in razdruževanja posameznih stavbnih parcel in objektov.

(1) Predvidena je izgradnja odseka povezovalne ulice med Grivško potjo in Ulico Vena Pilona. Prečkanje Grivškega potoka na zahodnem robu je bilo obdelano v Odloku o zazidalnem načrtu Grivče II (Uradno glasilo, št. 17/96, Uradni list RS, št. 59/05). Prečkanji hudourniške grape na južnem robu je predvideno z izvedbo dveh propustov.
(2) Znotraj območja stanovanjske soseske je s priključkom na povezovalno ulico predvidena notranja ulica do vseh stanovanjskih objektov.
(3) Širina vozišča ulic je 5.00 m z betonskim robnikom in enostranskim hodnikom za pešce širine 1.5 m na eni strani ter bankino v širini 0.50 m na drugi strani.
(4) Parkirna mesta za večstanovanjske vile se zagotavljajo v kletnih etažah objektov in v parkirni galeriji, manjkajoča parkirna mesta pa se zagotavljajo na zunanjih parkirnih površinah po normativu minimalno 1.5 PM/stanovanje. V tem številu so zajeta tudi parkirna mesta za invalide. Parkirna mesta za eno oziroma dvostanovanjske objekte – dvojčke se zagotavljajo v okviru funkcionalnih površin gradbene parcele posameznega objekta.

(1) Za stanovanjsko sosesko je predvideno napajanje iz obstoječe transformatorske postaje TP Grivče II. Od obstoječe TP Grivče II do nove glavne kabelske omarice RKO-GL sta predvidena dva vzporedna kabla v kabelski kanalizaciji. Za napajanje kabelskih razdelilnih omaric ter za napajanje merilno priključnih omaric MPO večstanovanjskih vil in eno oziroma dvostanovanjskih vil – dvojčkov so predvideni samostojni kabli v kabelski kanalizaciji.
(2) Ob ulicah je predvidena javna razsvetljava na stebrih višine 4.50 m, ki se bo napajala in krmilila iz obstoječe TP Grivče II.

Za stanovanjsko sosesko je predviden nov vodovod s povezavo dveh krakov vodovoda, in sicer DN150 na Grivški poti in DN 100 na Ulici Vena Pilona. Predvidena je oskrba s sanitarno pitno in požarno vodo, na območju je predvideno število nadzemnih hidrantov.

(1) Znotraj območja stanovanjske soseske je predviden ločen kanalizacijski sistem, v katerega se ločeno odvaja komunalna in meteorna odpadna voda.
(2) Odpadna voda iz utrjenih površin se vodi v meteorno kanalizacijo in sicer v pretežnem delu v hudourniško grapo, v manjšem delu pa v Grivški potok. Meteorne vode s parkirišč se ločeno odvajajo v meteorno kanalizacijo preko lovilca olj in maščob. Izpusti ne smejo segati v pretočni profil vodotoka, strugo v območju izpusta je potrebno ustrezno protierozijsko zaščititi.
(3) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod se v pretežnem delu začasno priključuje na obstoječ ločen kanalizacijski sistem na Ulici Vena Pilona in dalje na kolektor javne kanalizacije mešanega tipa na Lavričevi ulici, v manjšem delu pa se priključuje na ločen kanalizacijski sistem na Grivški poti. Globina kanalov za odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz pritličij okoliških objektov v gravitacijsko odvajanje. Ko bodo izpolnjeni pogoji za izgradnjo povezovalne ceste med ulico Vena Pilona in Grivško potjo, je obvezno celotno območje navezati na kolektor novo zgrajene fekalne kanalizacije na Grivški poti.

Za stanovanjsko sosesko je predvidena navezava na obstoječi TK kabelski jašek na zahodnem delu območja. Od obstoječega do predvidenega TK kabelskega jaška na zahodnem delu zunanjih parkirišč večstanovanjskih vil, kjer je predvidena tudi TK kabelska omarica, bo položena kabelska kanalizacija. Kabelska kanalizacija je predvidena tudi vzdolž notranje ulice s TK kabelskimi jaški z litoželeznimi pokrovi za težki promet.

Za stanovanjsko sosesko je predvidena priključitev na javni plinovod na koncu odseka S274 na Ulici Vena Pilona. Do priključka notranje ulice v stanovanjsko sosesko je predviden plinovod PE 110, po notranji ulici pa je predviden plinovod PE 90. Priključki v stanovanjski soseski se speljejo do posameznih požarnih pip na posameznem objektu.

Za potrebe stanovanjske soseske je predviden en ekološki otok ustrezne velikosti za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.

Potrebno je vlažiti sipke materiale in nezaščitene površine, preprečiti raznos materialov z gradbišča in prekrivati sipke tovore pri transportu po javnih prometnih površinah. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva.

(1) Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi manj kvalitetna zemljišča.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti.
(3) Gradbene posege s težkimi stroji je treba izvajati v suhem vremenu oziroma obdobju, v katerem je moč pričakovati manj padavin, ter čistiti vozila pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine. Preprečiti je treba odtekanje vode z gradbišč na sosednja zemljišča.
(4) Vse degradirane in ranjene zemeljske površine, ki bi eventualno nastale med gradnjo, je treba sonaravno in protierozisko zaščititi. Travnato rušo brežin je treba redno vzdrževati.

(1) Zaradi načrtovanega posega v prostor ne sme biti oviran pretok visokih voda in preprečeni morajo biti negativni vplivi na vodni režim, stanje voda, stabilnost in poplavno varnost območja.
(2) Med gradnjo je treba preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma obdobju, v katerem je moč pričakovati manj padavin.
(3) Meteorne vode s parkirišč morajo biti pred izpustom v meteorni odvodnik ustrezno predhodno prečiščene.
(4) Pretočne profile vodotokov in hudourniških grap je treba redno vzdrževati. Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da so tudi po gradnji možna normalna vzdrževalna dela na vseh vodotokih in odvodnikih. Omogočena morajo biti tudi eventualno potrebna regulacijska dela v kasnejšem obdobju.
(5) Pri izdelavi PGD projektne dokumentacije za premostitev in dostopno cesto (gospodarske javne infrastrukture) bo potrebno predvideti tudi spremljajoče ureditve, ki morajo obsegati območje samega posega ter dolvodni in gorvodni odsek, na način, da bodo zagotovljene ustrezne hidravlične razmere na območju same premostitve in dostopne ceste, prav tako tudi na dolvodnem in gorvodnem vplivnem odseku. Ureditve morajo biti načrtovane v taki dolžini, da bo omogočen ustrezen natok vode in plavin, da ne bo prihajalo do zastajanja prodnih nanosov in plavin in da ne bo prihajalo do poškodb – erozije brežin.
(6) Za vsak poseg in gradnjo (začasno ali stalno) znotraj območja prostorskega akta, pri čemer poseg pomeni poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, poseg na varstvenih in ogroženih področjih, poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter hidromelioracija ali druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim, je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje na PGD projektne rešitve ali v primeru, ko gre za gradnje za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja pa vodno soglasje na dokumentacijo za pridobitev vodnega soglasja.

(1) Območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni poseg, med gradnjo se ne sme posegati v priobalni pas Grivškega potoka in hudourniške grape. Odlaganje gradbenega in odkopnega materiala, spuščanje betonskega mleka, splakovanje delovnega orodja in podobno v priobalni pas meteornih odvodnikov ni dopustno.
(2) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin, uporabljajo naj se žarnice z čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe, načrtuje naj se sistem osvetljevanja tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.

Na ureditvenem območju ni evidentiranih območij kulturne dediščine.

Gradnja naj praviloma poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih del. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

(1) Stanovanjska soseska je dostopna z Ulice Vena Pilona in z Grivške poti. V okviru funkcionalnih površin gradbenih parcel so zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter za razvitje gasilske tehnike.
(2) Zagotoviti je treba potrebne odmike med objekti oziroma ustrezne gradbeno tehnične rešitve objektov zaradi omejevanja širjenja ognja ob požaru.
(3) V stanovanjski soseski je predviden vodovod za potrebe požarne vode z ustreznim številom nadzemnih hidrantov.

(1) Geološko geomehanske razmere z oceno gradbenih pogojev na zazidalnem območju Grivče so zajete v geomehanski študiji, ki ga je izdelala družba Geologija d.o.o., pod številko 1127-018/2005 v mesecu marcu 2005 in je sestavni del občinskega lokacijskega načrta.
(2) Okrog objektov se v višini temeljev vgradi drenažo. Vse meteorne vode z objektov in utrjenih površin je obvezno kontrolirano nepropustno odvajati v meteorno kanalizacijo.
(3) Zemeljska dela in temeljenje naj se izvaja v sušnem obdobju, odprte brežine ob objektih je treba zavarovati pred erozijo.
(4) Ulice je potrebno opremiti z vzdolžnimi drenažami, muldami, jaški in propusti, iz katerih bo odpadna voda speljana v meteorno kanalizacijo, da bi preprečili zamakanje meteornih vod v teren.
(5) Pri projektiranju in gradnji objektov je obvezno sodelovanje geomehanika glede globine temeljenja, kot tlakov objektov in zasnov podpornih zidov.
(6) Gradbeno tehnične rešitve višinskih razlik z brežinami ali opornimi zidovi na SV meji ureditvenega območja morajo biti ustrezno projektno obdelane in izvedene ter morajo zagotavljati popolno stabilnost višje ležečih zemljišč in obstoječih objektov. Gradbeno tehnične rešitve morajo biti izvedene pred odprodajo posameznih gradbenih parcel v ureditvenem območju.
(7) Investitor nosi popolno odškodninsko odgovornost za škodo, ki bi nastala kot posledica del pri izgradnji stanovanjske soseske.

(1) Viške materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je treba odpeljati in deponirati na odlagališču komunalnih odpadkov Dolga Poljana.
(2) Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na za to predvidenem območju. Rodovitna prst se skrbno odrine in deponira ter uporabi za kasnejšo rekultivacijo.

Načrtovani posegi se bodo izvajali v več funkcionalno zaključenih celotah, ki se bodo izvajale po etapah:
– izgradnja prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju;
– izgradnja posameznih objektov v ureditvenem območju skladno s potrebami bodočih investitorjev.

(1) Gradbišče je treba organizirati tako, da gradbiščna baza ni locirana v neposredni bližini naselja, v območjih naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine ali drugih varovanih območij. Gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Transportne poti morajo potekati po obstoječih cestah in poteh, manipulativne površine v času gradnje so lahko v ureditvenem območju in na zemljiščih, ki nanj mejijo.
(3) Med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev še naslednje:
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– zaradi varnosti prometa je treba izkopne jarke označiti in zavarovati, še posebno v nočnem času,
– o vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po dokončani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– po izgradnji je treba na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno stanje,
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje,
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je investitor dolžan z Občino Ajdovščina skleniti urbanistično pogodbo.

(1) Pri realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse zakoličbe objektov in naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od mikrolokacij in gabaritov, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov in racionalizacije.
(4) Dopustna so odstopanja dimenzij pri štiri in večstanovanjskih vilah v smeri spremembe volumna. Dopustno spreminjanje dimenzij lahko znaša največ +5% pri povečanju volumna, zmanjšanje volumna pa ni omejeno.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Določbe tega odloka se za območje, navedeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka, prenehajo uporabljati, ko se na tem območju končajo ureditvena dela.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.