Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06 – ZKme UPB1) in na podlagi 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02, 80/03) je Občinski svet Občine Kobarid na 4. redni seji dne 27. 9. 2007 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje in vrste pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. 1. 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami) – v nadaljevanju: Priloga 1 Uredbe (ES) št. 70/2001 v skladu z:
– Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3) – v nadaljevanju: Uredba za skupinske izjeme;
– Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči „de minimis“ (UL L št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah – v nadaljevanju: Splošna pravila za pomoč „de minimis“ v gospodarstvu;
– Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1-40).

Sredstva za izvajanje ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja za obdobje 2007–2013 v Občini Kobarid (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu Občine Kobarid (v nadaljevanju: Občina), višino sredstev pa se določi z Odlokom o proračunu Občine Kobarid za tekoče leto.

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
– »kmetijski proizvodi« pomenijo:
a) proizvode iz seznama v Prilogi 1 Pogodbe, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000;
b) proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki);
c) proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87.
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo. Prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »podjetje« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Pojem podjetja vključuje tudi kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
– »mikropodjetje« pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa;
– »majhno podjetje« ima manj kot 50 zaposlenih in 10 milijonov EUR letnega prometa;
– »srednje veliko podjetje« ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in /ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;
– »podjetje v težavah« pomeni, da se za ta namen štejejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2). Podjetje v težavah pomeni, ko podjetje ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozila obstoj družbe;
– »mladi kmetje« pomeni proizvajalce kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo merila, opredeljena v členu 22 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– »družinski člani« so člani družine, ki imajo isti naslov stalnega bivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega kandidirajo za sredstva po tem pravilniku.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja v občini se sredstva usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov:

+-------------------------------+------------------------------+
|Pravna podlaga                 |Ukrep                         |
+-------------------------------+------------------------------+
|Uredba za skupinske izjeme     |1. naložbe v kmetijska        |
|(za področje primarne          |gospodarstva za primarno      |
|pridelave kmetijskih           |proizvodnjo                   |
|proizvodov)                    |2. varstvo tradicionalne      |
|                               |krajine in stavb              |
|                               |3. zagotavljanje tehnične     |
|                               |podpore v kmetijskem sektorju |
+-------------------------------+------------------------------+
|Splošna pravila za pomoč »de   |4. naložbe za opravljanje     |
|minimis« v gospodarstvu        |dopolnilne dejavnosti na      |
|(za področje predelave in      |kmetijah                      |
|trženja kmetijskih proizvodov) |5. pokrivanje operativnih     |
|                               |stroškov transporta iz        |
|                               |odročnih krajev               |
+-------------------------------+------------------------------+
|Ostali ukrepi Občine           |6. izvajanje lokalne razvojne |
|                               |strategije (Leader)           |
+-------------------------------+------------------------------+

Pomoči se upravičencem dodeljujejo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije ali v Primorskih novicah Uradne objave in na krajevno običajen način ter na spletni strani občine, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih, tem pravilniku in javnem razpisu.
V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa Odlok o proračunu Občine Kobarid za tekoče leto.
Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi strokovna komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Imenovana komisija pripravi merila in kriterije za dodeljevanje sredstev, spremlja pripravo razpisne dokumentacije, obravnava prispele vloge, pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga potrdi župan v okviru proračunskih sredstev za namene iz tega pravilnika, ter spremlja in preverja namensko porabo dodeljenih sredstev.
Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo, ki obsegajo predvsem pripravo razpisne dokumentacije, objavo javnega razpisa, izdajo sklepov o višini dodeljenih sredstev, sklenitev pogodb z upravičenci in izplačilo sredstev, opravlja pristojni organ občinske uprave.

Javni razpis mora vsebovati:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva,
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
3. predmet javnega razpisa,
4. namene, za katere se sredstva dodeljujejo (vrste pomoči in ukrepov),
5. pogoje in kriterije upravičenosti do dodelitve sredstev,
6. upravičence, ki lahko kandidirajo za pridobitev sredstev,
7. upravičene stroške,
8. morebitne omejitve,
9. finančne določbe (intervencijsko stopnjo bruto pomoči, najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči),
10. višino sredstev, ki so na razpolago za posamezen ukrep,
11. merila za ocenjevanje vlog, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, izberejo prejemniki sredstev,
12. navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi oziroma vsebino vloge,
13. določitev obdobja, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena, oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
14. rok, način in naslov za vložitev vlog za dodelitev sredstev. Rok za vložitev vlog ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa,
15. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranj vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh,
16. postopek obravnave vlog,
17. rok, do katerega bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
18. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatna pojasnila glede javnega razpisa,
19. druga obvezna določila, navedena v veljavnem Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Vloge za dodelitev sredstev morajo vsebovati z javnim razpisom zahtevane podatke, predvsem:
1. osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev;
2. namen vloge;
3. izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so v vlogi navedena dejstva točna, popolna in resnična;
4. izjavo vlagatelja, da za isti namen še ni prejel sredstev iz javnih virov (iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov), oziroma koliko sredstev je iz teh virov za isti namen že prejel. Višino prejetih sredstev vlagatelj dokaže z ustrezno dokumentacijo oziroma višino le-teh pridobi Občina;
5. v primeru naložb izjavo oziroma druga dokazila, da vlagatelj ni podjetje v težavah;
6. druge zahtevane priloge.

Imenovana komisija obravnava prispele vloge v roku največ 15 dni po preteku roka za vložitev vlog.
Prepozno prispele vloge in vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, komisija zavrže. Neutemeljene vloge, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, komisija zavrne. Vlagatelje, katerih vloge so nepopolne, komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove, da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev.
Po preteku roka za dopolnitev nepopolnih vlog iz prejšnjega odstavka tega člena komisija vloge ponovno obravnava. Če pozvani vlagatelji v zahtevanem roku nepopolnih vlog ne dopolnijo ali pa jih dopolnijo neustrezno, komisija vloge zavrže kot nepopolne. Vse popolne in upravičene vloge pa točkuje v skladu z merili za ocenjevanje vlog, določenih v javnem razpisu, ter pripravi predlog razdelitve sredstev.
Rok, v katerem mora komisija sprejeti sklepe o dodelitvi sredstev, ne sme biti krajši od 15 dni od dneva poteka roka za vložitev vlog, vsem upravičencem pa morajo biti sklepi komisije posredovani v 8 dneh po sprejemu.

Na podlagi predloga komisije o razdelitvi sredstev iz tretjega odstavka prejšnjega člena pristojni organ občinske uprave izda upravičencem sklepe komisije o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklepe o zavrnitvi ali zavrženju, v skladu z odločitvami komisije.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa upravičencu. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne pravice in obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo.

Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati z javnim razpisom in s pogodbo opredeljena dokazila o izvedenem projektu oziroma izvedeni aktivnosti.

Merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev po tem pravilniku se podrobneje določijo z javnim razpisom.

V primeru ostanka predvidenih sredstev, namenjenih za posamezen ukrep v javnem razpisu, se le-ta na predlog občinskega Odbora za gospodarstvo lahko prerazporedijo za druge ukrepe, določene v skladu z določbami tega pravilnika. O prerazporeditvi sredstev odloči župan s sklepom.

Namen ukrepa:
Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Skupnosti, povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja, dvig dodane vrednosti in kakovosti v kmetijski pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijskem sektorju in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin na območju občine.
Cilji ukrepa:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali,
– boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov).
Predmet podpore:
Predmet podpore je sofinanciranje naložb v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga 1 k Pogodbi. Podpore se dodeljujejo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjene:
1. posodabljanju kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo,
2. urejanju pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov.
1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
– naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo za prirejo mleka, mesa in jajc,
– naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo,
– naložbe v pomožne živinorejske objekte, vključno s pripadajočo opremo,
– nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo,
– nakup kmetijskih zemljišč za kmetijsko izrabo za namen rastlinske pridelave oziroma za namen živinoreje v vrednosti do 10% celotne naložbe, če je nakup kmetijskih zemljišč sestavni del celotne naložbe,
– prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov,
– nakup in postavitev rastlinjakov in plastenjakov za rastlinsko pridelavo, vključno s pripadajočo opremo,
– nakup in postavitev mrež proti toči.
2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
– naložbe v urejanje pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi,
– naložbe v urejanje kmetijskih zemljišč in urejanje dostopov na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji).
Upravičenci
Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za naložbe v posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko ali rastlinsko proizvodnjo in upravičenci do dodelitve državnih pomoči za urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov so kmetijska gospodarstva – pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 k Pogodbi in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva). Kmetijska gospodarstva morajo imeti naslov oziroma sedež v občini ter imeti v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča na območju občine.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija;
– predložena ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– naložba mora biti v skladu s standardi Skupnosti;
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge;
– po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati standard za dobro počutje živali;
– do pomoči so upravičena kmetijska podjetja (kmetijska gospodarstva), ki niso podjetja v težavah.
Upravičeni stroški:
– stroški posodobitve hlevov (nakup materiala, gradbena in obrtniška dela, oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi ...);
– stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme (za krmljenje, molžo, izločke ...);
– stroški nakupa materiala, opreme in stroški novogradnje oziroma adaptacije pomožnih živinorejskih objektov in skladišč za krmo (objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije,silosi ...) razen obnove ali rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva;
– stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije ter opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki ne presegajo 10% upravičenih stroškov celotne naložbe;
– stroški prve postavitve ekstenzivnih trajnih nasadov ali postavitve oziroma prestrukturiranja (zamenjave sort) obstoječih intenzivnih trajnih nasadov (priprava izvedbenega načrta za zasaditev novega trajnega nasada, priprava zemljišča, nakup in postavitev opore, nakup mreže za ograjo, nakup večletnega sadilnega materiala, nakup in postavitev mrež proti toči ...);
– stroški nakupa in postavitve rastlinjaka ali plastenjaka s pripadajočo opremo;
– stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
– stroški postavitve oziroma ureditve pašnikov in obor (nakup opreme za ograditev pašnika in pregraditev pašnika na pašne čredinke, pašni aparat, nakup opreme za ureditev napajališč za živino, strojne storitve ...);
– stroški izvedbe agromelioracijskih del pri urejanju kmetijskih zemljišč in dostopov, razen drenažnih del in materiala za drenažo,
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (izdelava projektne dokumentacije, honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študij izvedljivosti, nakup patentov in licenc).
Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Pomoč ne sme biti omejena na določene kmetijske proizvode.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije povezane z namakanjem in drenažiranjem kmetijskih zemljišč,
– drenažna dela in opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%,
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
– nakup in zasaditev enoletnih rastlin,
– investicije v naložbe trgovine,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije (RS) in Evropske unije (EU),
– nakup proizvodnih pravic in
– preproste naložbe za nadomestitev.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi,
– do 40% upravičenih stroškov naložbe na ostalih območjih,
– če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10% (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu o razvoju kmetijske dejavnosti, kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005).
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območjih z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

Namen ukrepa
Z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe, ki bi lahko služile skupnemu pomenu – ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju.
Cilji ukrepa:
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju,
– prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju.
Predmet podpore
Predmet podpore je sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti in objektov na kmetijah, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture, in sicer:
– za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja (mlini, žage, kašče, kozolci ...), če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
Upravičenci
Upravičenci do dodelitve državnih pomoči za ohranjanje objektov/tradicionalnih stavb so kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti objekt/tradicionalno stavbo.
Splošni pogoji upravičenosti:
– objekt/tradicionalna stavba mora biti zaščiten z odlokom občine ali vpisan v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture;
– objekt/tradicionalna stavba se mora nahajati na območju občine;
– predložen mora biti načrt obnove;
– obnova objekta/tradicionalne stavbe mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– v primeru rekonstrukcije morajo biti predložena dokazila o zgodovinsko izpričani lokaciji in obstoju objekta/tradicionalne stavbe (fotodokumentacija, zemljiškoknjižni izpisek, katastrski načrt ...);
– predložena mora biti ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo.
Upravičeni stroški:
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program ...),
– stroški nakupa materiala,
– stroški izvedbe del.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine in
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– za naložbe v neproizvodne objekte do 100% upravičenih stroškov,
– za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60% upravičenih stroškov oziroma do 75% na območjih z omejenimi možnostmi, ki ne povzročijo povečanj proizvodne zmogljivosti kmetije,
– dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah,
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Namen ukrepa
Namen ukrepa je zagotavljati tehnično pomoč za boljšo učinkovitost in strokovnost primarnih kmetijskih pridelovalcev ter prispevati k njihovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Ukrep je usmerjen v spodbujanje strokovnega izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih za potrebe pridobivanja novih znanj in tehnologij s področja primarne kmetijske proizvodnje, zagotavljanje možnosti koriščenja svetovalnih storitev in boljšega dostopa do informacij s področja kmetijske pridelave.
Cilji ukrepa:
– povečati učinkovitost in konkurenčnost ter zagotoviti dolgoročno sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev s pomočjo strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter promocijsko informativnih akcij;
– omogočiti nadomeščanje na kmetiji v primeru bolezni in dopusta.
Predmet podpore:
– izobraževanje in usposabljanje kmetov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih, svetovalne storitve, organiziranje forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, publikacije in spletišča,
– nadomeščanje kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom.
Upravičenci
Izvajalci tehnične podpore in upravičenci do sredstev po tem pravilniku so:
1. organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci);
2. registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja).
Občina z upravičenci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
Splošni pogoji upravičenosti
– Registrirani izvajalci ter društva in združenja morajo k vlogi predložiti letni program dela, ki mora vsebovati ukrepe tehnične pomoči.
– V primeru sofinanciranja storitev nadomeščanja se prizna odsotnost zaradi dopusta največ 14 dni, odsotnost zaradi bolezni pa največ 30 dni na posamezno kmetijsko gospodarstvo na leto, bolezen oziroma dopust pa je potrebno izkazati z ustreznimi dokazili, določenimi v javnem razpisu.
– Izvajalci tehnične podpore morajo zagotavljati, da je pomoč dostopna vsem upravičencem (kmetijskim gospodarstvom) na območju občine in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
Upravičeni stroški
1. Na področju izobraževanja in usposaljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje:
– stroškov organiziranja programov za usposabljanje (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...).
2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se pomoč dodeli za kritje:
– honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja.
3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj,
razstav in sejmov ter sodelovanja na njih se pomoč dodeli za kritje:
– stroškov udeležbe,
– potnih stroškov,
– stroškov publikacij,
– najemnin razstavnih prostorov,
– simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4. Na področju publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji, se pomoč dodeli za kritje:
– stroškov priprave in tiska katalogov,
– stroškov vzpostavitve internetne strani.
5. Na področju nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom se pomoč dodeli za kritje:
– stroškov nadomestne delovne sile,
– stroškov strojnih storitev.
Podpore se ne dodelijo:
– za že izvedene aktivnosti,
– za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU,
– za stroške storitev, povezanih z običajnimi operativnimi stroški podjetja, kot so na primer: rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
– za stroške svetovalnih storitev, ki so financirane v okviru javne svetovalne službe.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč lahko krije do 100% upravičenih stroškov;
– pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem;
– največji znesek upravičenih stroškov oziroma dodeljene pomoči:
– najvišji znesek dodeljene pomoči za aktivnosti s področja izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu do 15.000 EUR/leto;
– najvišji znesek dodeljene pomoči za aktivnosti s področja svetovalnih storitev do 10.000 EUR/leto;
– najvišji znesek dodeljene pomoči za aktivnosti s področja organizacije forumov, tekmovanj;
razstav in sejmov ter sodelovanja na njih do 15.000 EUR/leto;
– najvišji znesek dodeljene pomoči za aktivnosti s področja publikacij (katalogov, spletišč) do 15.000 EUR /leto;
– najvišji znesek dodeljene pomoči za aktivnosti s področja nadomeščanja do 5.000 EUR/leto.

Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 13 do 15 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo (ES) št. 1857/2006.
Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo „de minimis“ v smislu Uredbe (ES) št. 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006.

Namen ukrepa
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za realizacijo podjetniških idej članov kmečkega gospodinjstva, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev. Ukrep je namenjen naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne in nekmetijske dejavnosti oziroma dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih (v nadaljevanju: dopolnilnih dejavnosti) ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Cilji ukrepa:
– povečati število kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– diverzifikacija kmetijskih gospodarstev s širjenjem dopolnilnih dejavnosti,
– povečati prepoznavnost storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje,
– doseči višjo raven strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih dejavnosti,
– izboljšati dohodkovni in tržni položaj kmetijskih gospodarstev,
– ustvariti nova delovna mesta.
Predmet podpore
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
– predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Pogodbe (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
– neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
– turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
– dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov, iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
– pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
– zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
– aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Upravičenci
Upravičenci do dodelitve pomoči „de minimis“ za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah so nosilci kmetijskih gospodarstev ter njihovi družinski člani, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti). Nosilci dopolnilnih dejavnosti morajo imeti naslov oziroma sedež na območju občine.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija;
– ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma kopija računa in potrdilo o plačilu;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– naložba mora biti v skladu s standardi Skupnosti;
– upravičenci morajo po kočani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu skladno z veljavno zakonodajo in veljavno Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji vsaj še naslednjih 5 let po zaključeni investiciji;
– do pomoči so upravičena kmetijska podjetja (kmetijska gospodarstva), ki niso podjetja v težavah;
– pomoč se dodeli za upravičene stroške, ki nastanejo v tekočem letu.
Upravičeni stroški:
– stroški izgradnje ali obnove objektov/prostorov (za skladiščenje, pripravo proizvodov za trg, prodajo ...) za potrebe dopolnilne dejavnosti (nakup materiala in pripadajoče opreme, gradbena in obrtniška dela ...);
– stroški nakupa nove oziroma rabljene opreme in naprav, vključno z računalniško programsko opremo, za potrebe dopolnilne dejavnosti;
– stroški promocije in trženja dopolnilne dejavnosti (publikacije – katalogi in spletišča, udeležba na forumih, tekmovanjih, sejmih, razstavah, ekotržnicah in podobno, svetovalne storitve, tržne raziskave ...);
– stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, povezanih z dopolnilnimi dejavnostmi;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta (izdelava projektne dokumentacije, honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študij izvedljivosti, nakup patentov in licenc ...);
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške;
– stroške zavarovanja;
– stroške za refinanciranje obresti;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU;
– nakup proizvodnih pravic.
Finančne določbe:
– bruto intenzivnost pomoči:
do 50% upravičenih stroškov naložbe.
– najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 EUR, največji pa 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Namen ukrepa
Ukrep je namenjen pokrivanju operativnih stroškov tovornega transporta na odročnih, razpršenih območjih občine.
Cilji ukrepa:
– ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih v občini.
Predmet podpore
Predmet podpore je financiranje stroškov prevoza za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni.
Upravičenci
Upravičenci do dodelitve pomoči „de minimis“ za pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev so subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti tovornega transporta.
Splošni pogoji upravičenosti
Upravičenec/izvajalec transporta mora:
– predložiti dokazilo o opravljenih tovornih transportih na odročnih območjih, z navedbo razdalj;
– predložiti seznam lokalnih odročnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno;
– zagotoviti ustrezen in kakovosten transport.
Upravičeni stroški:
– operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
Finančne določbe
– bruto intenzivnost pomoči:
do 70% upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta.
Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja), določila z javnim razpisom.
Skupna pomoč »de miminis«, dodeljena kateremu koli transportnemu podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR bruto v sektorju transporta oziroma 200.000 EUR bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči „de minimis“), in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.
Poleg pomoči „de minimis“ se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v Uredbi za skupinske izjeme ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES).

Namen ukrepa
Namen ukrepa je zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju. Ukrep naj bi predvsem prispeval h gradnji lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo podeželja s spodbujanjem izvajanja prednostnih in inovativnih projektov, opredeljenih v lokalni razvojni strategiji, ki temeljijo na lokalnih razvojnih potencialih in načelih Leader ter odražajo potrebe lokalnega podeželskega prebivalstva.
Cilji ukrepa:
– izvajanje projektov po načelih Leader.
Predmet podpore
Sredstva se dodeljujejo za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine.
– Upravičenci:
– lokalna akcijska skupina.
Pogoji upravičenosti:
– lokalna razvojna strategija,
– lokalna akcijska skupina,
– predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
Finančne določbe
Sredstva se dodeljujejo za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine, in sicer v višini:
– do 50% upravičenih stroškov za izvajanje projektov.

Nadzor nad namensko porabo sredstev, dodeljenih po tem pravilniku, opravljata pristojni organ občinske uprave in komisija iz 8. člena tega pravilnika. Namenskost in smotrnost porabe dodeljenih sredstev lahko ugotavlja tudi Nadzorni odbor Občine Kobarid.
Prejemnik sredstev po tem pravilniku, pri katerem se ugotovi, da:
– sredstva delno ali v celoti ni porabil za namen, za katerega so mu bila dodeljena;
– so mu bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih navedb v vlogi in/ali zahtevku;
– je kršil druga določila pogodbe,
je dolžan v primeru nenamenske porabe iz prve alineje vrniti nenamensko porabljena sredstva oziroma v primerih iz druge in tretje alineje vsa prejeta sredstva, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev. Prejemnik v teh primerih izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kobarid (Uradni list RS, št. 102/06).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje 2007-2013.