Na podlagi 56. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 14. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 20/01, 133/03, 62/07) je Občinski svet Občine Odranci na 3. izredni seji dne 24. 9. 2007 sprejel

S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Strategija prostorskega razvoja Občine Odranci (v nadaljevanju SPRO). .

(1) Ta odlok določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;
– zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine;
– zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnovo poselitve, zasnovo komunalne infrastrukture in zasnovo krajine);
– ukrepe za izvajanje SPRO.
(2) Vsebine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v Strategiji prostorskega razvoja Občine Odranci, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Odranci.

Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine so upoštevani:
– stanje, problemi in težnje prostorskega razvoja v občini (povezava z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami) ter vloga občine v regiji
– načela vzdržnega prostorskega razvoja (evropski in mednarodni dokumenti)
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slovenije
– razvojni dokumenti posameznih nosilcev urejanja prostora
– varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine
– usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov it regionalne zasnove prostorskega razvoja.

(1) Stanje, problemi in težnje prostorskega razvoja v občini so bili analizirani v strokovnih podlagah, ki so priloge SPRO. V strokovnih podlagah je ugotovljeno, da razmere v občini ne odstopajo od razmer širšega območja Prekmurja. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami in močvirnimi travniki, ki zavzemajo kar 75% območja občine. Gozdne površine so predvsem murski poplavni logi. V občini je le eno naselje, ki je tudi sedež občine in ki zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Nekatere družbene potrebe (npr. zdravstvo) prebivalci zadovoljujejo v drugih lokalnih središčih. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naselju bivanja. Prebivalstvo v občini Odranci z razliko od ostalih pomurskih občin, narašča.
(2) Javna gospodarska infrastruktura je v občini oziroma v edinem naselju zgrajena v celoti. Edini problem v naselju je zbiranje in odvajanje meteornih odpadnih vod, saj ni meteorne kanalizacije.
(3) Cestno omrežje v občini definirano s kategorizacijo republiških in občinskih cest. Glavna cesta 1. reda Maribor–mejni prehod Dolga vas poteka po sredini občine, skozi občinsko središče Odranci, ki prenaša precejšnje prometne obremenitve, čeprav so z rekonstrukcijo urejeni pločniki, zunaj naselja pa ločene poti za dostop na kmetijska zemljišča.
(4) Edino naselje Odranci se oskrbuje z vodo iz krajevnega vodnega zajetja v Odrancih. Zajetje je zavarovano z občinskim odlokom in ima določene varstvene pasove.
(5) Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni na celotnem območju naselja in speljani na čistilno napravo v Odrancih (1950 E).
(6) Oskrba z električno energijo je za sprotne potrebe ustrezna, saj upravljavec sproti nadomešča in gradi nove transformatorske postaje z nižje napetostnimi priključnimi daljnovodi.
(7) V naselju je urejeno tudi plinovodno omrežje, vendar je število priključkov minimalno (le 30 priključkov od 418 gospodinjstev).
(8) V Odrancih je telefonska centrala, ki oskrbuje celotno naselje. Zgrajeno je tudi kabelsko TV prenosno omrežje.
(9) Na območju Občine Odranci prevladuje agrarna krajina z malo rastja, saj je kar 75% območja občine kmetijskih površin. Na območjih kmetijskih zemljišč so že v sedanjih planskih dokumentih definirane kmetijske operacije (osuševanje, namakanje), ki pa še niso izvedene.

(1) V prostoru občine nastajajo različni konflikti zaradi neusklajene rabe namenskih površin in neupoštevanja pogojev za posege v prostor. Najbolj pogoste prostorske neusklajenosti, ki vplivajo na razvoj v prostoru in jih bo treba rešiti na planskem nivoju (v strategiji prostorskega razvoja) z izključitvijo dejavnosti, ki povzročajo prekomerne obremenitve naravnega in delovnega okolja ter za njihovo odpravo predpisati ukrepe za zmanjšanje obremenitev, so naslednje:
(2) Prostorsko najobsežnejša neusklajenost v rabi prostora je na celotnem delu občine, kjer je pod intenzivno obdelanimi kmetijskimi površinami tudi območje bogato s podtalnico, ki je edini ustrezen vir pitne vode in kjer je tudi vodno zajetje, ki oskrbuje naselje. Zato je voda iz lokalnega zajetja oporečna in ga bo občina po izgradnji regionalnega vodovodnega sistema opustila.
(3) Edino naselje v občini je v celoti obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči kar ovira širitve, saj zakon ne dovoljuje spremembe namenske rabe.
(4) Poseben problem pri načrtovanju novih posegov predstavlja lastništvo stavbnih zemljišč. Gradi se večinoma na zemljiščih, ki jih predlagajo lastniki zaradi lastnega interesa. Načrtovanje pozidave brez sodelovanja z lastniki zemljišč ni možno. Po uvedbi nadomestila za stavbno zemljišče pa nekateri lastniki stavbnih zemljišč želijo, da se njihovo zemljišče izbriše iz ureditvenega območja naselja zaradi oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To kaže na to, da trg stavbnih zemljišč še ne deluje, saj se na drugi strani še zmeraj pojavljajo tudi pobude za širitev naselij na robu ali ozadju obstoječe pozidave.

(1) Težnje prostorskega razvoja v Občini Odranci se kažejo predvsem v širitvi poselitvenega območja naselja zaradi planirane ureditve in izgradnje območij za naslednje dejavnosti:
a. obrtno-industrijska cona
b. širitev funkcionalnih zemljišč na robu naselja
c. dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo
d. širitev naselja za turistično-rekreacijske in poslovne dejavnosti.
(2) Za izboljšanje bivalnih pogojev v naselju je načrtovana tudi izgradnja komunalne in cestne infrastrukture, v odprtem prostoru pa se načrtujejo komasacije kmetijskih zemljišč.

Občina Odranci bo, tako kot Slovenija, ki je del evropskih prostorskih razvojnih procesov, upoštevala usmeritve širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj, in sicer:
– Agendo Habitat, Carigrad 1996;
– Evropske prostorsko-razvojne perspektive, Potsdam 1999;
– Vodilna načela za trajnostno prostorski razvoj evropske celine, Hannover 2000;
– Priporočilo 2002/1 o vodilnih načelih prostorskega razvoja evropske celine na Svetu ministrov držav članic Sveta Evrope, Strasbourg 2002;
– Agenda 21, Rio de Janeiro 1992;
– Ljubljanska deklaracija, Ljubljana 2003.

(1) Cilji prostorskega razvoja Slovenije izhajajo iz teženj in potreb ter razvojnih usmeritev v prostoru. Opredeljeni so z namenom, da se razrešijo obstoječi in pričakovani prostorski problemi, da se preusmerijo negativne težnje in doseže večja stopnja urejenosti v prostoru. Cilji prostorskega razvoja Slovenije, ki so aktualni tudi v Občini Odranci, so sledeči:
(2) Racionalen in učinkovit prostorski razvoj
Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
V naselju Odranci, ki je urbano naselje na podeželju, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
(3) Kvaliteten razvoj in privlačnost naselja
Naselje mora biti varno, socialno pravično, vitalno, zdravo in urejeno.
Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja:
– z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture
– z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe
– z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami
V Občini Odranci je ogroženo območij, ki ovira prostorski razvoj in predstavljala oviro za razmeščanje dejavnosti poplavno območje ob Črncu, zato občina usmerja prostorski razvoj izven teh območij. Obstoječe dejavnosti se usmerjajo izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.

Za izdelavo SPRO Odranci posamezni nosilci urejanja prostora občini niso posredovali svojih razvojnih dokumentov. Pridobljene so le smernice nosilcev urejanja prostora in upravljavcev javne gospodarske infrastrukture, v katerih so navedene tudi razvojne usmeritve posameznih področij.

V načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti bo občina vključevala posamezne sestavine varstva okolja. Zagotavljala bo komunalno opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije) ter racionalno ravnala s komunalnimi in drugimi odpadki.

V Občini Odranci ni območij varstva narave. Kljub temu bo občina spodbujala ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja ter zagotavljala ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

Naravni viri v občini so predvsem kmetijska zemljišča, pitna voda in geotermalna energija. Za ohranitev naravnih virov bo občina vzpodbujala in usmerjala razvoj v prostoru tako, da bo zagotovljena:
– varčna in večnamenska raba tal in virov;
– smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij;
– ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo;
– razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi ravnovesje med možnostmi oskrbe in potrebami po vodi;
– spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo.

Občina bo v skladu z zakonskimi in drugimi pravnimi dokumenti, na osnovi strokovnih načel in podatkov, zagotovila ustrezno mesto za kulturno dediščino, predvsem pa zagotovila njeno trajno ohranitev.

Občinski prostorski akt je Prostorski red občine, v katerem bo definirana podrobnejša namenska raba površin v naselju. Za območja, ki bodo naselju priključena na novo, bodo v prostorskem redu podana podrobnejša merila in pogoji urejanja ter tudi ukrepi za izvajanje predvidenih ureditev, predvsem mora biti opredeljena celostna izgradnje gospodarske javne infrastrukture.

(1) Naselje Odranci je edino naselje v Občini Odranci. Je strnjeno gručasto naselje, razporejeno na obeh straneh glavne ceste Maribor–Lendava. Naselje je v celoti obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, kar je narekovalo razvoj in zgostitev naselja znotraj obstoječih meja. Zgostitev na nekaterih območjih že povzroča okoljske in prostorske probleme, predvsem tam, kjer ni ustreznih dovozov, ni rešen odvod meteornih voda ali so v ožjem območju večji kmetijski objekti. Poleg pretirane zgostitve pa je v naselju še precej nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih med obstoječo pozidavo, vendar ta zemljišča zaradi mešane kmetijsko-stanovanjske funkcije naselja in neurejenega trga z zemljišči niso na razpolago za gradnjo. V naselju tudi ni večjih prostih površin, ki bi jih lahko namenili za kmetijske, rekreacijske, obrtno servisne ali proizvodne dejavnosti.
(2) Naselje je bilo že v bivši Občini Lendava opredeljeno kot lokalni center, v katerem prebivalstvo zadovoljuje osnovne potrebe. Ker je v naselju tudi potrebna družbena infrastruktura (osnovna šola, vrtec, sedež občine, banka, pošta, trgovine) so bili izpolnjeni pogoji za lokalno središče. Ostale družbene funkcije, ki jih v naselju ni (npr.zdravstvena oskrba) prebivalci zadovoljujejo v sosednjih naseljih. V naselju pa ni dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta. Kmetijstvo ni več vodilna panoga v občini, čeprav je večina prebivalcev v naselju še kmetov oziroma so lastniki kmetijskih zemljišč. S kmetijstvom se ukvarjajo ljubiteljsko, intenzivno pa le nekaj družin.
(3) Občina in naselje je neposredno povezana z drugimi naselji v statistični regiji in širšim območjem z glavno cesto Maribor–Lendava, z ostalimi občinami pa z regionalnimi cestami. Cestna mreža je tudi edina povezava občine s širšim območjem Slovenije in s tujino in omogoča dnevne migracije v večje regionalne centre.

(1) V naselju ni večjih družbenih objektov, razen osnovne šole in kulturnega doma, kjer so tudi sedež občine, pošta in trgovina. Izven strnjenega dela naselja je travnato igrišče. Obrtno-servisne dejavnosti in večji kmetijski objekti so razporejeni po celotnem naselju, zato je podrobnejša delitev površin znotraj naselja možna le za posamezne objekte. Stanovanja se bodo gradila kot individualne stanovanjske hiše, razvijale se bodo kmetije z večjimi gradbenimi parcelami.
(2) Nove obrtno-industrijske in poslovne dejavnosti se locirajo v posebne prostorske enote, iz katerih so izključeni stanovanjski objekti.
(3) Razvoj kmetijske dejavnosti se usmerja v razvoj večjih kmetij, kjer so za to prostorski in okoljski pogoji. Kmetijstvo se usmerja v poljedelstvo, živinorejo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Večje kmetije se bodo gradile na robu naselja, za kar bo po potrebi spremenjena namenska raba zemljišč.
(4) Razvoj turistične dejavnosti je dolgoročna in se usmerja v pridobitev nastanitvenih kapacitet v poslovni coni v povezavi z rekreacijskimi dejavnostmi, pri katerih se izkoristi geotermalna voda. Zemljišča za razvoj turističnih dejavnosti se bodo zagotovila v prihodnosti.
(5) Občina bo ohranjala in razvijala kulturne dejavnosti ter zagotavljala pogoje za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete ter zagotavljala varstvo kulturnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami in v primeru oboroženega spopada. Posebni prostorski posegi ali ukrepi za razvoj kulturnih dejavnosti niso predvidene.

(1) Javna gospodarska infrastruktura je zgrajena v naselju Odranci, pretežno v cestnem svetu krajevnih, lokalnih in državnih cest.
(2) Skozi občino in naselje poteka glavna cesta G1–3 Murska Sobota–Lendava, ki bo prometno razbremenjena z izgradnjo avtoceste. V območju naselja so ob cesti urejeni pločniki, zunaj naselja pa ločene traktorske steze za dostop na kmetijska zemljišča, ki se uporabljajo tudi kot kolesarske steze.
V naselju so asfaltirane vse lokalne in krajevne ceste, načrtuje se rekonstrukcija in sanacija dotrajanih površin. Sicer v občini ni posebnih kolesarskih površin.
(3) Celotno naselje je že opremljeno z nizkonapetostnim razvodom električne energije, preko katerega se oskrbujejo vsa gospodinjstva. Zunanja razsvetljava je urejena po celotnem naselju. Starejše omrežje je v zračni izvedbi, predvidene rekonstrukcije pa bodo v zemeljski izvedbi.
(4) Komunalna oprema, ki zajema oskrbo s pitno vodo in odvajanje komunalnih odpadnih vod, je zgrajena v cestah in ulicah. Čistilna naprava, projektirana za 1950 enot je trenutno obremenjena s 1300 enotami in bo povečana ob hkratni preveritvi izpusta odpadnih prečiščenih vod, ki so sedaj speljane v potok Črnec.

(1) V Občini Odranci je kar 77% celotne površine pod najboljšimi kmetijskimi zemljišči, pretežno so to obdelovalne površine. Zato je razvoj kmetijstva usmerjen v intenzivno obdelavo kmetijskih zemljišč z namakanjem in uporabo geotermalne vode za ogrevanje rastlinjakov.
(2) Celotna Občina Odranci je ležišče termomineralne vode in je tudi raziskovalni prostor za geotermalno vodo. V občini še ni vrtine za geotermalno vodo, načrtovana bo glede na lokacijo porabnikov. Geotermalna voda se bo poleg uporabe v kmetijstvu, dolgoročno uporabljala tudi v turistične namene.

(1) V območju Občine Odranci ni zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih naravovarstvenih območij. Južni del občine zavzemajo posamične gozdne površine, ki so varovalni gozd, zato je širše območje opredeljeno kot območje z omejitvami v izvajanju posegov zaradi varovanja naravnih vrednot.
(2) V območju Občine Odranci sta le dva objekta zavarovana kot objekta kulturne dediščine. Cerkev Sv. Trojice je v izgrajenem delu naselja, kjer niso predvideni novi posegi, sakralni križ pa je na robu predvidene obrtno-industrijske cone, vendar izven predvidenih posegov.
(3) Kakovost okolja je v naselju zagotovljena z odsotnostjo večjih onesnaževalcev (industrije, večjih kmetijskih farm). Za zagotovitev zdrave pitne vode je predvidena priključitev na regionalni vodovodni sistem, ki je v fazi načrtovanja. Območje varstvenih pasov, kjer sedaj gradnja ni možna, bo po ukinitvi zajetja namenjeno za zelene površine, dolgoročno pa za stanovanjsko gradnjo. Večji kmetijski objekti se bodo gradili na robu naselja, za kar se po potrebi spremeni namembnost zemljišč. V naselju je predvidena ureditev meteorne kanalizacije, kar bo izboljšalo stanje na področju odpadnih meteornih voda.

(1) V Občini Odranci ni območij za potrebe obrambe. Občina nima občinskega načrta za obrambo.
(2) Poplavna območja so v Občini Odranci v južnem delu občine ob Črncu in njegovih pritokih. Območje je po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi. Občina je v okviru strokovnih podlag pripravila posebno hidrološko-hidravlično analizo, v kateri je ocenjena poplavna varnost območja pred predvidenimi posegi. Občina bo v izvedbenem aktu na poplavnih območjih prepovedala vse dejavnosti in vse posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dopustni bodo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za posege, ki izhajajo iz osnovne rabe zemljišč pa bodo dopustni z omejitvami.
(3) V Občini Odranci ni posebnih požarno ogroženih območij. V naselju deluje gasilsko društvo z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(4) V izvedbenem aktu se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom. Zagotovljeni bodo pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
(5) V naselju Odranci se ne načrtuje posege, ki bi v primeru potresa predstavljali tveganje za prebivalce in okolje.

(1) Prioriteta prostorskih ureditev je ureditev obrtno-industrijske cone Kamenice. Predvidena je gradnja javne komunalne infrastrukture in notranjega cestnega omrežja. Po potrebi se poveča kapaciteta čistilne naprave in uredi odvod padavinskih odpadnih voda. Cona se bo urejala fazno, za ureditev 1. in 2. faze je že spremenjena raba zemljišč, za naslednje faze ureditev pa je rezervirana površina do občinske meje, po namenski rabi še kmetijsko zemljišče in opredeljeno kot območje za zadrževanje padavinskih voda.
(2) Stanovanjska gradnja se prioritetno usmerja na obstoječa stavbna zemljišča, dolgoročne širitve so vezane na spremembo osnovne rabe, kar bo realizirano v prihodnosti (ob vodnem zajetju) .

(1) V naselju Odranci bo zagotovljeno umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture. Zagotovljeno bo dovolj komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in storitve ter površin za šport in rekreacijo. Za ta namen se k naselju priključi dodatne kmetijske površine, ki se jim spremeni namembnost.
(2) Zasnova rabe urbanih površin se načrtuje z aktiviranjem prostih nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj naselja pred novimi širitvami. Širitve so predvidene le za dejavnosti, za katere znotraj naselja ni mogoče zagotoviti potrebne velikosti. Predvsem je to obrtno-industrijska cona. Za stanovanjsko gradnjo širitve zaenkrat niso predvidene.
(3) Razvoj naselja se usmerja v prenovo obstoječega stavbnega fonda, v spremembo rabe obstoječih objektov in obstoječih površin ter v sanacijo degradiranih območij, kjer se opušča kmetovanje in v širitve za umeščanje novih proizvodnih in poslovnih dejavnosti.
(4) Osrednji del naselja ob glavni ulici se opredeli kot središče z javnimi funkcijami, kjer ni možna širitev kmetijske dejavnosti.
(5) Pri gradnji novih objektov in pri posegih na obstoječih objektih se upoštevajo oblikovna izhodišča arhitekturne identitete, ki se izražajo v značilni arhitekturni tipiki prekmurske arhitekturne krajine.
(6) Nove širitve naselja so predvidene zaradi zagotovitve ustreznih zemljišč za obrtno-industrijsko cono. Za poslovno-rekreacijsko cono ob bencinskem servisu, gradnjo stanovanjskih objektov na območju sedanjih varstvenih pasov in gradnjo večjih kmetijskih objektov je predvidena sprememba namenske rabe po potrebi.
(7) Ureditev javnih površin je v občini omejena na površine znotraj naselja. Prednostno bodo urejene prometne površine, predvsem pločniki in površine za kolesarje.
(8) Pri načrtovanju novih območij je treba zemljišča komunalno opremiti na podlagi načrta opremljanja zemljišč.

(1) Na področju prometne infrastrukture občina ne načrtuje večjih posegov. Predvidena je obnova občinskih cest in javnih poti ter naprava kolesarskih poti in pločnikov za pešce.
(2) Po območju občine bo potekala tudi načrtovana železniška povezava med M. Soboto in Lendavo. Trasa je še v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije bo sodelovala tudi Občina Odranci.

(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(2) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva.
(3) Občina bo na svojem območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij.

(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(3) Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Odranci sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva voda in predpisi s področja varstva okolja.
(2) Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno poveča obstoječa čistilna naprava.
(3) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Voda se zadržuje na naravnih in v umetnih zadrževalnikih in se ločeno odvaja v površinske odvodnike (potok Črnec).

Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(1) Naravni viri v Občini Odranci so tla (kmetijska zemljišča), voda, zrak, gozd in prostor. Racionalna raba naravnih virov zagotavlja ohranitev potencialov, njihovo obnovljivost in kvaliteto ter dolgoročni obstoj.

(1) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Odranci kar 77% celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih ne načrtuje kmetijskih operacij za izboljšanje kvalitete. Predvidena je le zložba zemljišč kot posledica reorganizacije kmetij. Občina vzpodbuja usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.
(2) Pri izvajanju ukrepov za urejanje kmetijskih zemljišč je treba preprečiti:
– pretirano fragmentacijo
– nastajanje erozijskih procesov
– upoštevati naravne lastnosti tal
– upoštevati potencial za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.
V območju kmetijskih zemljišč je treba:
– spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev
– povečevanje kmetijskih zemljišč
– gradnjo usmerjati v grajeno območje kmetije.
(3) Gozdovi v Občini Odranci imajo ekološki in krajinski pomen in so v celoti varovalni gozdovi, zato se ne vzpodbuja kurjenje z lesno maso, razen v okviru gospodarjenja z gozdovi.

(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu njihove trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire.
(2) Občina Odranci sodeluje pri pripravi celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja. Vodno zajetje bo občina ohranila za oskrbo z vodo za interventne potrebe.
(3) Rekreacijsko območje opuščene gramoznice se ureja brez spreminjanja morfoloških značilnosti vode in tako, da raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(1) Izraba kmetijskih zemljišč se usmerja v intenzivno pridelavo z izkoriščanjem geotermalne vode in v širitev večjih kmetij izven območja naselja.
(2) V občini se vzpodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Turistična dejavnost je vezana na izkoriščanje geotermalne vode. Dolgoročno je predvidena je ureditev poslovno-turistične in rekreativne cone, kjer je predvidena gradnja hotela z bazenom in drugimi pripadajočimi rekreacijskimi objekti in površinami, ki pa prostorsko še ni določena.

(1) Območja z omejitvami za razvoj dejavnosti v krajini so v Občini Odranci najboljša kmetijska zemljišča, območje krajinske pestrosti, varstveni pasovi vodnih virov, poplavna območja ter območja vodnih in obvodnih zemljišč.
(2) Kmetijska zemljišča so varovana pred spreminjanjem namembnosti z Zakonom o kmetijskih zemljiščih.
(3) Območje krajinske pestrosti je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, delno v poplavnem območju, kjer se pri osnovni rabi upoštevajo varstvene omejitve.
(4) Varstveni pasovi vodnih virov so zavarovani z občinskim odlokom.
(5) Poplavna območja so območja ob Črncu. Posege na poplavnih območjih določa Zakon o vodah. Ohranijo se obstoječe retenzijske površine, vsi posegi se načrtujejo izven poplavnih površin.
(6) Vodna in obvodna zemljišča so varovana z Zakonom o vodah in na njih veljajo omejitve za varovanje voda.

(1) Gradnja izven poselitvenih območij je možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za urejanje voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture.
(2) Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin. Pred gradnjo na območjih izven poselitvenega območja bo občina po potrebi spremenila namensko rabo zemljišč.

(1) Izvajanje strategije bo potekalo po programih za posamezna področja, ki so opredeljena v ciljih prostorskega razvoja, predvsem pa za področja gospodarstva za pridobitev novih delovnih mest v obrtno-industrijski coni in za področje kmetijstva za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(2) Osnovna prioriteta za izvajanje prostorske strategije je vzpostavitev pogojev za ureditev obrtno-industrijske cone. V ta namen občina pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč in zagotovi komunalno opremo.
(3) Za izvedbo prioritetnih nalog bo občina poskrbela za razvojna sredstva iz državnih in evropskih finančnih vzpodbud.
(4) Ukrepi za aktiviranje nezazidanih stavbnih zemljišč v naselju so vzpostavitev pogojev za razvoj trga stavbnih zemljišč, uskladitev podatkov za določitev višine za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter odkup in prodaja nezazidanih stavbnih zemljišč.

(1) Občina bo spremljala izvajanje strategije prostorskega razvoja s poročili o stanju prostora in poročili o izvedenih posegih.
(2) Pri izvajanju strategije bo občina upoštevala določila Zakona o urejanju prostora in Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, ki določata roke in načine za zagotavljanje ustreznega načina odvajanja komunalne in padavinske vode.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati:
1. Dolgoročni plan Občine Lendava od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 13/87 in njegove spremembe in dopolnitve) v delih, ki se nanašajo na območje Občine Odranci;
2. Srednjeročni družbeni plan Občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 21/87 in njegove spremembe in dopolnitve) v delih, ki se nanašajo na območje Občine Odranci;
3. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov Občine Lendava za območje Občine Odranci (Uradni list RS, št. 66/01).

Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.