Na podlagi 56. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 14. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 20/01, 133/03, 62/07) je Občinski svet Občine Odranci na 3. izredni seji dne 24. 9. 2007 sprejel
O D L O K
o Prostorskem redu Občine Odranci
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Odlok o prostorskem redu Občine Odranci v skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Slovenije določa:
– območja namenske rabe prostora,
– členitev območja občine na funkcionalne in prostorske enote ter merila in pogoje za urejanje prostora in opremljanje zemljišč za gradnjo,
– ukrepe za izvajanje prostorskega reda občine.
II. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
2. člen
(osnovna namenska raba)
Območja osnovne namenske rabe površin v Občini Odranci so deljena glede na fizične lastnosti prostora, obstoječo in načrtovano namensko rabo, funkcijo obstoječih in načrtovanih objektov in strukturno urejenost prostora. Ta območja so:
1. območja za stanovanja (namenjena bivanju s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem) – S, to je celotno območje naselja, razen drugače označenih površin, pozidano pretežno z individualnimi stanovanjskimi objekti in manjšimi kmetijskimi pritiklinami;
2. območja za proizvodne dejavnosti (namenjena proizvodnim in obrtnim dejavnostim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) – P, to je industrijska cona Kamenice;
3. mešana območja (namenjena za bivanje, proizvodnim in storitvenim dejavnostim) – M, to je območje obstoječega bencinskega servisa;
4. območja družbene infrastrukture (namenjena za izvajanje izobraževanja, vzgoje, športa, kulture, javne uprave in opravljanje verskih obredov) – D, to so posamezna, med seboj ločena območja šole, občinske uprave in cerkve;
5. zelene površine (namenjene za preživljanje prostega časa, rekreaciji in športu ter zelenim površinam) – Z, to je krajevno travnato igrišče, pokopališče, območje opuščene gramoznice in zeleni rob naselja;
6. območja prometne infrastrukture (namenjena za izvajanje prometa) – P;
7. območja okoljske infrastrukture – čistilne naprave (čiščenje odpadnih voda) – O;
8. vodna zemljišča – vodni in obvodni ekosistem – V;
9. kmetijska zemljišča (izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva) – K;
10. gozdovi (izvajanje dejavnosti s področja gozdarstva) – G.
3. člen
(podrobnejša namenska raba)
Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe, ki so deljena glede na specifičnost v območju osnovne namenske rabe, in sicer:
1. Območja za stanovanja so deljena na:
– splošne stanovanjske površine – SS, namenjene stanovanjskim objektom in spremljajočim objektom družbenega pomena ter objektom za storitvene dejavnosti, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev;
– stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi – SK, posamezne parcele, namenjene kmetijam s stanovanjskimi in kmetijskimi objekti ter objekti za obrtno dejavnost;
2. Območja za proizvodne dejavnosti so deljena na:
– površine za industrijo – PI, namenjene kompleksnim in drugim industrijskim objektom,
– površine za proizvodnjo – PP, namenjene industrijskim objektom in skladiščem, s spremljajočimi objekti za storitvene, poslovne in trgovske dejavnosti, izjemoma tudi stanovanjskim objektom, ki spadajo k proizvodnemu objektu;
3. Mešana območja:
– mešane površine – MP, namenjene stavbam za proizvodnjo in storitvene dejavnosti ter stanovanja (obstoječi bencinski servis, gostinski lokal s prenočišči);
4. Območja družbene infrastrukture so:
– površine za vzgojo in izobraževanje – DI (šola, vrtec),
– površine za javno upravo – DU (sedež občine),
– površine za opravljanje verskih obredov – DC (cerkev);
5. Območja zelenih površin se delijo na:
– območja za rekreacijo in šport – ZŠ (igrišče),
– pokopališča – ZP,
– druge zelene površine – ZD (zeleni rob naselja);
6. Območja prometne infrastrukture se delijo na:
– državne ceste – DC,
– lokalne (občinske) ceste – LC,
– druge prometne površine – OP;
7. Območja okoljske infrastrukture delimo na:
– površine za oskrbo z vodo – OV (območje najožjega pasu vodnega zajetja),
– površine za čiščenje odpadnih voda-– OC (čistilna naprava);
8. Vodna in priobalna zemljišča – VC (so zemljišča, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča.– to je potok Črnec in opuščena gramoznica v delu, ki je zalit z vodo);
9. Območja kmetijskih zemljišč se delijo na:
– površine najboljših kmetijskih zemljišč – K1,
– površine drugih kmetijskih zemljišč – K2.
III. ČLENITEV OBMOČJA OBČINE NA OBMOČJA FUNKCIONALNIH IN PROSTORSKIH ENOT
4. člen
(funkcionalne enote)
Funkcionalna enota je območje z enovitimi naravnimi in ustvarjenimi sestavinami ter enotnimi funkcionalnimi značilnostmi in s prevladujočo rabo prostora Za funkcionalno enoto so določena skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora. Funkcionalne enote so:
FE-1. Naselje Odranci
Naselje Odranci je edino naselje v občini. Je strnjeno nižinsko naselje z gručasto obliko, ki je zaokrožena v enotno poselitveno območje brez zaselkov ali razpršene gradnje. Namenska raba je pretežnem delu naselja mešana, prevladuje stanovanjska funkcija z mešanimi obrtnimi, servisnimi in poslovnimi dejavnostmi, ki jih povezujejo prometne površine kot posebna prostorska enota. Kot posebne prostorske enote so opredeljena tudi območja ostalih prevladujočih dejavnosti znotraj naselja (industrija, turizem, drugo). Zelene površine na območju vodovarstvenega pasu vodnega vira (ožji varstveni pas 1) in poplavnem območju ter druge zelene površine so del funkcionalne enote naselja.
FE-2. Kmetijska zemljišča
So prevladujoča površina v občini. Delimo jih na najboljša kmetijska zemljišč – to so zemljišča z najširšo možnostjo rabe in so namenjena izključno kmetijski rabi ter na zemljišča ostalih kmetijskih zemljišč – to so pretežno travniki in pašniki. V posebni prostorski enoti so kmetijska zemljišča v območju varovanja krajine ob gozdnih površinah). V varstvenih pasovih vodnega zajetja prevladuje ekstenzivna kmetijska raba pod pogoji iz Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci. Dovoljeno je gojenje le določenih kultur (travnik, pašnik, gozd). Prepovedano je gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili in uporaba sredstev za zaščito rastlin.
FE-3. Gozdna zemljišča
So zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Pretežno je to varovalna funkcija, zato so varovalni gozdovi, skupaj s kmetijskimi površinami opredeljeni kot območja varovanja krajine.
FE-4. Prometne površine
To so površine državne ceste G1 ter lokalne ceste in poti. Namenjene so prometu in ureditvam za namen prometa. Koridori in varovalni pasovi linijskih infrastrukturnih objektov so določeni z zakonodajo, ki obravnava posamezni objekt in s funkcionalnim zemljiščem, ki je potrebno za funkcioniranje in gradnjo. Varovali pas glavne ceste sega 25 m na vsako stran cestnega sveta (Zakon o javnih cestah – Uradni list RS, št. 29/97 in 18/02). Varovalni pasovi lokalnih občinskih cest znašajo 6 m obojestransko od cestnega sveta, za javne poti pa 4 m (Odlok o občinskih cestah – Uradni list RS, št. 98/99). Prometne površine v posameznih prostorskih enotah so del te prostorske enote.
FE-5. Vodne in obvodne površine
V Občini Odranci so vodne površine potok Črnec s pripadajočim priobalnim zemljiščem, ki sega 5 m od vodnega telesa ter opuščena gramoznica, spremenjena v rekreacijsko območje (splošna raba).
Funkcionalne enote so razvidne iz kartografskih prilog.
5. člen
(prostorske enote)
Prostorska enota je območje z enotnimi morfološkimi in funkcijskimi značilnostmi in praviloma z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Za posamezno prostorsko enoto se določijo enotna in podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora in gradnjo objektov. Prostorske enote so:
PE-1. Območje industrijske cone
Območje zajema parcele južno od čistilne naprave med glavno cesto na zahodni in južni strani in mejo občine na vzhodni strani in ima opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Namenjeno je za gradnjo obrtnih, servisnih in industrijskih objektov za različne dejavnosti, ter za gradnjo objektov za poslovne, gostinske in trgovske dejavnosti Vključuje tudi območje čistilne naprave in območje za zadrževanje padavinskih voda iz industrijske cone.
PE-2. Območje industrijske cone – rezervat
Sega do vzhodne občinske meje in je v strategiji prostorskega razvoja občine opredeljeno kot rezervat za širitev industrijske cone, v katerem do izdelave prostorskega akta niso predvideni nobeni posegi.
PE-3. Obrtno-stanovanjska cona ob industrijski coni
Območje na zahodni strani meji na obstoječe stanovanjsko območje, zato je opredeljena kot posebna prostorska enota za lociranje mirnejših obrtnih in industrijskih dejavnosti z možnostjo gradnje pripadajočega stanovanjskega objekta.
PE-4. Območja stanovanjske gradnje
Območja stanovanjske gradnje zajemajo celotno območje naselja, razen območij, ki so opredeljena kot posebne prostorske enote. V prostorski enoti stanovanjske gradnje se pojavljajo različna območja osnovne in dopolnilne namenske rabe, ki pa so vsa v funkciji stanovanjske dejavnosti. Tu so splošne stanovanjske površine in površine obstoječih kmetij, površine družbene infrastrukture (šola, vrtec, občina, cerkev), površine prometne infrastrukture ter zelene površine (igrišča, gramoznica, pokopališče, zelenice). Preko prostorske enote segajo območja posebnih režimov (centralni del naselja, vodovarstvena območja, poplavno območje, zeleni rob naselja, območja varstva KD).
PE-5. Območje stanovanjske gradnje Gredice
Območje stanovanjske gradnje Gredice je namenjeno za stanovanjsko gradnjo s servisnimi dejavnostmi in bo zanj izdelana parcelacija zemljišč.
PE-6. Območje mešane cone
Območje mešane cone je območje bencinskega servisa z gostinskim lokalom, parkiriščem za tovorna vozila in nastanitvenimi kapacitetami.
PE-7. Območje gramoznice
Je rekreacijsko območje z vodno površino in namenjeno za ribištvo in piknike (splošna raba).
PE-8. Območje varovanja krajine
Območje na južni strani naselja, poraščeno s sklenjenimi gozdnimi površinami, ki so varovalni gozdovi med travniško rabo. Območje je opredeljeno kot kvalitetna kulturna krajina, kjer se varuje obstoječe stanje v gozdnih in na kmetijskih površinah. Območje delno prekriva poplavno območje.
PE-9. Območja prometnic
Prometne površine so površine glavne ceste in površine regionalnih cest. Ostale lokalne ceste in javne poti so del ostalih prostorskih enot.
PE-10. Območja kmetijskih zemljišč
To so vsa ostala zemljišča odprtega prostora, pretežno kmetijska zemljišča s posameznimi gozdnimi površinami.
Območja prostorskih enot so razvidna iz kartografskih prilog.
6. člen
(območja posebnih režimov)
Območja namenske rabe, funkcionalnih enot in prostorskih enot so prekrita z območji, ki jih urejajo posebni režimi, določeni z zakonodajo. Posebni režimi veljajo na poplavnih območjih, v območju varstvenih pasov vodnega zajetja, območjih varstva kulturne dediščine, območju varstva krajine, raziskovalnem prostoru in območjih zračnih poti.
IV. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA Z MERILI IN POGOJI ZA OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
1.0. Funkcionalna merila in pogoji
7. člen
(prepletanje dejavnosti)
(1) V posameznih funkcionalnih in prostorskih enotah so dopustne dejavnosti, ki ne ovirajo osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namensko rabo, pod dodatnimi pogoji iz varstvenih in drugih režimov.
(2) V območju funkcionalne enote naselja (FE-1) so v vseh prostorskih enotah dopustne dejavnosti, ki služijo bivanju in delovanju prebivalstva. Na posameznih območjih je naselje prekrito z območji varstvenih pasov vodnega vira, s poplavnim območjem in območji varstva kulturne dediščine. V prostorskih enotah za stanovanja so možne tudi servisne, obrtne in poslovne dejavnosti ter kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti. Širitev obstoječih in gradnja novih kmetijskih objektov ni dopustna v centralnem delu naselja. Ta je namenjen razvoju centralnih dejavnosti in stanovanjski gradnji.
V vseh prostorskih enotah v območju naselja so možne tudi občasne športne in turistične dejavnosti.
(3) Na delu prostorske enote naselja (obstoječa poselitev), ki leži na robu poplavnega območja, je pri načrtovanju novih objektov in obnovi obstoječih, za vsak objekt posebej treba izdelati oceno poplavne ogroženosti in določiti potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(4) V območju prometnih površin so dopustne dejavnosti, ki povečujejo ali izboljšujejo prometne razmere in zagotavljajo večjo prometno varnost.
(5) V območju funkcionalnih enot kmetijskih in gozdnih zemljišč so poleg osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki izhaja iz dejanske rabe zemljišča, možne tudi dejavnosti, s katerimi se vzdržuje vodna in javna gospodarska infrastruktura ter rekreacijske in turistične dejavnost. Možne so tudi dopolnilne kmetijske dejavnosti (npr. čebelarstvo). Območja kmetijskih in gozdnih zemljišč so prekrita s poplavnim območjem in vodovarstvenimi pasovi, kjer veljajo dodatni režimi za varstvo pred poplavami in za varstvo pitne vode.
(6) Na območjih vodnih in priobalnih zemljišč so dopustne dejavnosti, ki ne poslabšujejo vodni režim in stanje voda.
8. člen
(dejavnosti na območju režimov)
(1) Poplavno območje ob Črncu sega v funkcionalno enoto kmetijskih zemljišč, funkcionalno enoto gozdnih zemljišč in funkcionalno enoto obstoječe poselitve ter prekriva prostorsko enoto varstva krajine. Prekrivanje območja obstoječe poselitve je omejeno le na rob poplavnega območja tako, da niso potrebni posebni ureditveni ukrepi za zagotovitev ustrezne stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.
Na poplavnih območjih so dopustne vse osnovne in dopolnilne dejavnosti ob pogoju, da ne povzročajo škodljivih vplivov na vode, vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavno ogroženost območja.
(2) V varstvenih pasovih vodnega zajetja prevladuje ekstenzivna kmetijska raba pod pogoji iz Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci. Dovoljeno je gojenje le določenih kultur (travnik, pašnik, gozd, zelenica). Prepovedano je gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili in uporaba sredstev za zaščito rastlin. Na ožjem varstvenem pasu »1« ni dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov.
(3) Celotno območje občine je prekrito z območjem za raziskovanje nafte, plina in geotermalne vode. V raziskovalnem prostoru so dopustna raziskovalna vrtanja za ugotavljanje podzemnih ležišč geotermalne vode in vse dejavnosti, ki so povezane z raziskavami. Raziskovalne vrtine se lahko izvedejo le na podlagi dovoljenja za raziskave podzemnih voda, v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(4) V območju varstva naravne krajine je dopustna osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost in dejavnosti iz 5. točke tega člena ob pogoju, da se ohranja prepletajoča kmetijsko-gozdarska raba.
(5) Celotno območje občine je območje zračnih poti, kjer veljajo omejitve glede gradnje visokih objektov, navedene 41. členu tega odloka.
9. člen
(izkoriščenost zemljišč za gradnjo)
Pri vseh posegih v funkcionalni enoti naselja je treba upoštevati faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in površino pripadajoče gradbene parcele), ki znaša:
– za industrijsko cono Kamenice od 0,4 do 1,4;
– za vse ostale prostorske enote od 0,2 do 0,8.
Pri določitvi faktorja izkoriščenosti je treba upoštevati potrebe po dodatnih funkcionalnih površinah (npr. parkirišča, dovozi, dvorišča, zadrževalniki padavinskih voda).
10. člen
(namen objektov po posameznih enotah)
V vseh funkcionalnih enotah so možni:
– posegi, ki so povezani s sanacijo, adaptacijo in vzdrževalnimi deli na objektih in površinah osnovne rabe,
– gradnja javne gospodarske infrastrukture,
– komunalne ureditve,
– urejanje voda,
– ureditev turističnih in rekreacijskih poti,
– raziskovanje podzemnih voda.
11. člen
(naselje)
(1) V funkcionalni enoti naselja je v vseh prostorskih enotah glede na osnovno namensko rabo dopustna:
– novogradnja, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava vseh vrst objektov,
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov v rabo, ki je skladna z osnovno namensko rabo območja,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov,
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– parcelacija zemljišč,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.
(2) V prostorski enoti stanovanjske gradnje na Gredicah je možna postopna parcelacija zemljišč in postopna gradnja infrastrukture.
(3) V prostorski enoti industrijske cone je v skladu z namensko rabo možna gradnja proizvodnih objektov 1. faze ob predhodni ureditvi javne gospodarske infrastrukture.
(4) V območjih, ki so opredeljena kot območja posebnih režimov (vodovarstveno območje, poplavno območje, zeleni rob naselja ter območja varstva kulturne dediščine), so posegi dopustni ob upoštevanju tega odloka in področne zakonodaje, ki ureja posamezno območje.
12. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) V funkcionalnih enotah kmetijskih in gozdnih zemljiščih je poleg osnovne rabe dopustna še:
– izvedba kmetijskih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
– postavitev rastlinjakov in plastenjakov,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev začasnih ograj in obor za živino,
– ureditev športnih in rekreacijskih površin s sočasno travniško rabo.
(2) Na kmetijskih zemljiščih je možno načrtovati infrastrukturo ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin.
(3) V gozdovih, razen v funkcionalni enoti za varovanje krajine, je poleg že navedenih posegov možno še:
– postaviti obore za divjad,
– postaviti montažne objekte in naprave za gozdarsko in lovsko dejavnost.
(4) V prostorski enoti za ohranitev krajinskih značilnosti poleg osnovne rabe in splošnih posegov, ki so v funkciji osnovne rabe, niso dopustni dodatni posegi.
Prepovedano je:
– uporabljati zaščitna sredstva za varstvo rastlin,
– izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi.
(5) V območjih, ki so opredeljena kot območja posebnih režimov (vodovarstveno območje, poplavno območje, območja varstva kulturne dediščine), so posegi dopustni ob upoštevanju področne zakonodaje, ki ureja posamezno območje.
13. člen
(prometne površine)
V prostorski enoti prometnih površin so dopustni še naslednji posegi:
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin.
14. člen
(vodna in priobalna zemljišča)
(1) V funkcionalni enoti vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo so dopustni posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. Dopustna je še:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je:
– pranje vozil,
– gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin,
– izlivanje, odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanega ali odpadnega materiala.
(4) Na območju gramoznice je dopustna še:
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav,
– odstranitev in ponovna zasaditev avtohtone vegetacije.
15. člen
(poplavno območje)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Še zlasti je prepovedano zmanjševanje retenzijskega prostora z nasipavanjem zemljišč.
16. člen
(vodovarstveno območje)
V najožjem varstvenem pasu ki zavzema ograjeno površino črpališča ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Zemljišča v ožjem varstvenem pasu so lahko namenjena samo ekstenzivno gojenje določenih kultur (travnik, pašnik, gozd, zelenica). Na ožjem varstvenem pasu »1« ni dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov. V varstvenih pasovih je prepovedano gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili in uporaba sredstev za zaščito rastlin.
17. člen
(raba voda)
(1) Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno).
(2) Za vsako rabo vodnega vira (tudi za termalne vode), ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(3) Vodno pravico je potrebno pridobiti tudi v primeru rabe vode iz javnega vodovodnega sistema, če nastaja iz vode zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.
18. člen
(funkcionalna in tehnična zasnova objektov)
Posege na območju naselja ter posege v območjih ostalih funkcionalnih površin, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu s prostorskimi pogoji, ki zagotavljajo higienske, zdravstvene, tehnične, varstvene in druge zahteve, ki so predpisane z zakoni. Prostorski pogoji za zasnovo objektov so določeni z namembnostjo, velikostjo in lego gradbenih parcel, odmiki med objekti in urejenostjo gradbene parcele.
19. člen
(higienske in zdravstvene zahteve)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Vsak samostojen bivalni in javni objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, morajo biti vhodi ločeni.
20. člen
(tehnični pogoji)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli je treba upoštevati tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporabljajo obnovljivi viri energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav je treba upoštevati, da je območje občine in s tem naselje Odranci v območju VII. stopnje potresne varnosti. V objektih, ki so določeni v Pravilniku o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Uradni list RS, št. 17/98) je treba predvideti ojačano ploščo nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
21. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s Pravilnikom o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
2.0. Oblikovna merila in pogoji
22. člen
(tipologija zazidave)
(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov na gradbenih parcelah v prostorskih enotah za stanovanjsko gradnjo (PE-4, PE-5) je treba upoštevati tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli. Stanovanjski objekti se gradijo ob cesti, gospodarski del, pritikline in pomožni objekti pa v notranjosti parcele. Pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pod enakimi pogoji se gradijo tudi poslovni in obrtni objekti, če so locirani ob cesti.
(2) Pri gradnji objektov v uličnem nizu se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer je glede na višino obeh sosednjih objektov treba zagotoviti požarno varnost in osončenost bivalnih prostorov.
23. člen
(velikosti objektov)
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na stopnjo izkoriščenosti parcele iz 7. člena tega odloka in glede na obvezne odmike od javnih cest, navedene v 24. členu tega odloka. V prostorskih enotah za stanovanjsko gradnjo (PE-4, PE-5) je treba upoštevati še maksimalni gabarit, ki znaša za stanovanjske in ostale osnovne objekte 2 stanovanjski etaži nad terenom. Višji so lahko le pomožni gospodarski objekti (npr. silosi).
(2) Velikost objektov v prostorskih enotah industrijske cone (PE-1) in obrtne cone (PE-3) je odvisna tudi od zmogljivosti objektov.
24. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Tlorisna oblika objektov v prostorskih enotah za stanovanja (PE-4), je podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 ali več, lahko je lomljena v L ali U. Tlorisna oblika objektov v območju Gredice (PE-5) in v ostalih prostorskih enotah je lahko poljubna.
(2) V prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo (PE-4), razen v območjih osnovne namenske rabe družbene infrastrukture, so strehe enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino.
(3) V območjih družbene infrastrukture in v vseh ostalih prostorskih enotah so strehe, smeri slemen in kritina poljubne. V teh prostorskih enotah so možne tudi ravne strehe.
(4) Fasade so v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo (PE-4) opleskane v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec je opleskan s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo). V vseh ostalih prostorskih enotah se fasade oblikujejo poljubno.
25. člen
(okolica objektov)
(1) Okolica objektov mora biti urejena glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(2) Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo (PE-4, PE-5) in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Ureditev okolice objektov v industrijski coni (PE-1) je prilagojena potrebam po zunanjih odprtih skladiščih (parkirišča za avtodome), ki se po potrebi lahko prekrijejo z lahko strešno konstrukcijo. Z utrjenih površin (in streh) je treba zagotoviti odvajanje padavinskih voda v zbiralne bazene, od koder se odpadna voda odvaja v potok Črnec.
26. člen
(odmiki)
(1) Odmiki med objekti na parceli in objekti na sosednjih parcelah, morajo omogočati normalno vzdrževanje objektov z lastne parcele in omogočati gradnjo na sosednjih parcelah. Zagotavljati morajo sanitarne in tehnične pogoje ter osončenost bivalnih prostorov.
(2) Najmanjši odmik objekta od sosednje parcelne meje je 1,5 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od glavne ceste v skladu s soglasjem upravljavca. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Vsi objekti (tudi začasni objekti in urbana oprema) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka.
27. člen
(regulacijske črte)
(1) Ob prostorskih enotah za stanovanjsko gradnjo (PE-4, PE-5) se ob ulici upošteva gradbena linija, določena z linijo obstoječih objektov. V ostalih območjih se gradbena linija določi glede na predpisane odmike od javnih cest.
(2) Gradbena linija predvidenih objektov v industrijski coni (PE-1) je razvidna iz kartografskih prilog.
3.0. Merila za določanje gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo
28. člen
(določanje velikosti in oblike gradbenih parcel)
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. V stanovanjskih območjih (PE-4, PE-5) je velikost parcele praviloma od 4 do 10 arov, najmanjša širina parcele ob ulici je 14,0 m.
(2) Velikost in oblika gradbenih parcel za posamezne prostorske enote, ki še niso pozidane, se določi s parcelacijo zemljišč, pri čemer se v največji možni meri upošteva lastniška in parcelna struktura zemljišč.
29. člen
(dostop do gradbene parcele)
Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti skupen priključek za več objektov.
30. člen
(parkirna mesta)
(1) Vsaka parcela v vseh prostorskih enotah mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------+-------------------------------------+
|Objekti po dejavnosti |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+------------------------+-------------------------------------+
|Stanovanjski objekti |1 PM na stanovanje |
+------------------------+-------------------------------------+
|Poslovni prostori |1 PM na 30m2 neto površine |
|(pisarne) | |
+------------------------+-------------------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine |
+------------------------+-------------------------------------+
|Nakupovalni center |1 PM na 15 m2 koristne površine |
+------------------------+-------------------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže |
+------------------------+-------------------------------------+
|Prireditveni prostori |1 PM na 5 sedežev |
+------------------------+-------------------------------------+
|Šole, vrtci |1 PPM na 2 zaposlena |
+------------------------+-------------------------------------+
|Industrija | |
| |1 PM na 50 m2 neto površine |
+------------------------+-------------------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+------------------------+-------------------------------------+
|pokopališča |1 PM na 20 grobov |
+------------------------+-------------------------------------+
(2) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(3) V prostorski enoti za industrijo (PE-1) je poleg parkirišč za zaposlene in obiskovalce treba zagotoviti tudi parkirišče za gotove avtodome.
(4) Odstopanja od navedenega števila parkirnih mest so dopustna, če je število zaposlenih in obiskovalcev manjše, kot je navedeno število parkirnih mest v točki 1 tega člena.
31. člen
(ograje)
(1) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograj v stanovanjskih prostorskih enotah (PE-4, PE-5) ne sme presegati višine 1,20 m. Višina ograje ob parcelni meji v prostorski enoti industrijska cona (PE-1) je lahko visoka 2,0 m.
(2) Ograje zunaj funkcionalne enote naselja se lahko postavijo izjemoma ob zemljiščih, ki jih je treba zavarovati oziroma preprečiti dostop. Višina se prilagodi namenu. Ograje so lahko lesene ali žične.
(3) Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(4) Odstopanja v višini ograje so dopustna pri zasajenih zelenih ograjah.
32. člen
(postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme)
(1) Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v funkcionalni enoti naselja. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1,0 m od objekta, oziroma do 3,0 m na prodajni strani.
(2) Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
(3) Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Le-ti se lahko postavijo le v centralnem delu naselja na mestih, ki so za to določena v posebnem odloku. V odprtem prostoru postavitev velikih reklamnih panojev ni dopustna.
33. člen
(omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora)
(1) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(2) Varovalni pas pri občinskih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Vodovarstveno območje vodnega vira v Odrancih je zavarovano z občinskim Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci (Uradni list RS, št. 37/98). Območje obsega najožji varstveni pas z osnovno namensko rabo oskrbe, ki je del poselitvenega območja naselja in je ograjen, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je treba upoštevati določila navedenega odloka.
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča ob potoku Črnec, ki je vodotok 2. reda, sega 5 m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni le izjemoma, v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(6) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(7) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, se izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(8) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
34. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbeni posegi v vseh prostorskih enotah naselja so dopustni le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno javno gospodarsko infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter tk omrežje.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez morajo biti izvedena podzemno. Vsa predvidena infrastruktura se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.
35. člen
(vodooskrba)
(1) Vsi objekti v naselju, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) V primeru rabe vode iz javnega vodovodnega sistema je potrebno pridobiti vodno pravico, če nastaja iz vode zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Obstoječe vodno zajetje se po priključitvi krajevnega vodovodnega omrežja na regionalni vodovodni sistem ohrani kot rezervni vodni vir.
(4) Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.
36. člen
(odpadne vode)
(1) Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah je treba urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma, čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
(3) Industrijske odpadne vode se morajo pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi s področja emisij snovi in toplote v vode in javno kanalizacijo.
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi s področja vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(5) Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnega zajetja.
37. člen
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
(2) Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
(3) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(4) Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje zakonodaja o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
38. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(2) Novi in nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v naselju Odranci pa tudi zemeljsko.
(3) Za vsako natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(4) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(4) Nove TP se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer je treba upoštevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 in 41/04).
(5) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).
(6) Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava.
(7) Za izdelavo podrobnejših prostorskih aktov si bodo morali investitorji pridobiti smernice oziroma projektne pogoje in mnenja oziroma soglasja k projektnim rešitvam.
39. člen
(telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez)
(1) Pri prostorskem urejanju je treba upoštevati trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom.
(2) Za območja novih con ali večjih objektov je treba načrtovati novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju je treba obvestiti podjetje Telekom.
(3) K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
40. člen
(plinovodno omrežje)
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
41. člen
(letalski promet)
Območje Občine Odranci ni v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko občine potekajo le zračne poti, ki prostorsko niso definirane. V območjih zračnih poti je treba upoštevati omejitve za objekte, ki so lahko ovire za zračni promet. To so objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 100 m ali 30 m in stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah višine 100 m ali so višji od 25 m in so znotraj varovanih pasov posameznih cest, železnic in visokonapetostnih vodov. Za gradnjo navedenih objektov je treba pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, objekt pa zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
42. člen
(pogoji za izgradnjo opreme v še neopremljenih prostorskih enotah)
(1) V novih, še neopremljenih prostorskih enotah (industrijska cona PE-1, obrtna cona PE-3, stanovanjsko območje Gredice PE-5) se javna gospodarska infrastruktura zgradi na podlagi projektov, v katerih se predhodno preverijo in po potrebi povečajo kapacitete vseh obstoječih objektov in naprav, na katere se bo območje priključevalo.
(2) V novih prostorskih enotah mora biti izvedena ločena kanalizacija padavinskih vod. Odvajanje se izvede pod pogoji iz 2. točke 36. člena tega odloka.
(3) Za dovoz do industrijske cone se predvidi nov priključek na glavno cesto nasproti obstoječega priključka za naselje Gredice.
(4) Za gradnjo v novih prostorskih enotah je treba pred izdelavo projektov na podlagi podatkov o natančnejših dejavnostih, pridobiti projektne pogoje in soglasja na projektne rešitve od Elektra-Maribor in Telekoma.
(5) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(6) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe (tudi za termalne vode), je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
4.0. Druga merila in pogoji
43. člen
(varstvo okolja)
Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja je treba v skladu s predpisi s področja varstva okolja, izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
44. člen
(varstvo voda)
(1) Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v 8., 14., 15., 16. in 33. členu tega odloka.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlagati odpadke, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odkopan ali odpadni material, ali druge podobne snovi.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(4) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati odpadke in snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave.
(5) Odvajanje odpadnih voda v gramoznice, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedano kakor tudi takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(6) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(7) Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja voda in varstva okolja.
45. člen
(varstvo pred hrupom)
Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbe o ocenjevanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) je celotno območje občine uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen območij šole in vrtca ter kompleksa cerkve s pokopališčem, ki so uvrščeni v območja z II. stopnjo varstva pred hrupom in območje industrijske cone, ki je uvrščeno v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. Območja II. in IV. stopnje so prikazana v kartografski prilogi Območja posebnih režimov.
46. člen
(varstvo zraka)
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
47. člen
(ohranjanje narave)
V Občini Odranci ni območij varovanja narave. Kot posebna prostorska enota (PE-9) pa je opredeljeno območje južno od Črnca in sicer kot območje varovanja kulturne krajine, v katerem so varovalni gozdovi in kmetijska zemljišča. Posegi v varovanem območju so definirani v 6. členu tega odloka.
48. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina v Občini Odranci je zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) ter evidentirana v registru kulturne dediščine na območju Občine Odranci. V naselju Odranci sta dve enoti kulturne dediščine in sicer EŠD 1151 Odranci – Križ in EŠD 3208 Odranci – cerkev Sv. Trojice.
(2) Oba spomenika je treba ohranjati v celoti. Upoštevati je treba splošne smernice za varovanje stavbne in memorialne dediščine.
(3) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje je treba pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
49. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
(1) Voda se prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Gozdove v Občini Odranci varujemo v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča je treba predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namembnosti.
Sprememba rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo planskih in izvedbenih aktov občine po postopku, ki ga predpisuje prostorska zakonodaja.
50. člen
(varstvo pred škodljivim delovanjem voda)
(1) Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v 6., 12., 13., 14. in 36. členu tega odloka.
(2) Na delu prostorske enote naselja (obstoječa poselitev), ki leži na robu poplavnega območja je, pri načrtovanju novih objektov in obnovi obstoječih, za vsak objekt posebej treba izdelati oceno poplavne ogroženosti in določiti potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(4) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na poplavnem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.
(5) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven poplavnega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
(6) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
51. člen
(splošni pogoji za zagotavljanje zaščitnih ukrepov)
(1) Pri načrtovanju objektov in drugih posegih v prostor je treba upoštevati ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za varnost na potresnem območju v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba pri vseh posegih v prostor upoštevati še:
– Navodilo za določanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 64/94),
– Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96),
– Ukrepe za preprečevanje nastanka požara v naravnem okolju – 26. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 87/01).
52. člen
(požarna varnost)
(1) Pri vseh posegih je treba poleg že navedenih ukrepov upoštevati še pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali, transport v cestnem in železniškem prometu ter cevnem transportu.
(2) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih je treba v projektni dokumentaciji preveriti požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdelati oceno požarne ogroženosti ter predvideti ukrepe za preprečitev požara.
53. člen
(obrambne potrebe)
Na območju Občine Odranci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
54. člen
(urejanje prostora na območjih lokacijskih načrtov)
(1) Na območju obstoječega zazidalnega načrta Gredice je predvidena delna parcelacija, ki se izvede po posebnem parcelacijskem načrtu. Parcelacijski načrt v največji možni meri upošteva obstoječe parcelno in lastniško stanje.
(2) Na območju prostorske enote za širitev industrijske cone (PE-2) je do izdelave podrobnega prostorskega načrta možna le obstoječa raba. Gradbeni ali drugi posegi, ki bi spreminjali obstoječo rabo, niso dovoljeni.
55. člen
(lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov)
Enostavni objekti (pomožni, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema) se lahko gradijo in postavijo le na stavbnih zemljiščih v prostorskih enotah, kjer je to določeno s predhodnimi členi. Pri gradnji ali postavitvi je treba upoštevati določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
V. UKREPI ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA REDA
56. člen
(prostorski ukrepi)
(1) Občina bo prioritetno izgradila 1. fazo industrijske cone na Kamenicah.
(2) V območju nove industrijske cone se pred gradnjo objektov zgradi celotna javna gospodarska infrastruktura, vključno s cestnim priključkom na glavno cesto.
(3) Industrijska cona se bo komunalno opremila s finančno pomočjo države.
VI. KONČNE DOLOČBE
57. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Družbeni plan razvoja Občine Lendava za obdobje 1986–1990 (Uradne objave pomurskih občin št. 21/87) v delu, ki se nanaša na določitev namenske rabe zemljišč na območju Občine Odranci ter vse njegove spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na Občino Odranci (Uradni list RS, št. 66/01),
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Odranci (Uradni list RS, št. 3/02, 31/03),
3. Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjske gradnje Gredice (Uradni list RS, št. 12/90).
58. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
59. člen
(veljavnost)
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 46-3 IZ/2007
Odranci, dne 24. septembra 2007
Župan
Občine Odranci
Ivan Markoja l.r.
