Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 24. 9. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Hribarjeva hiša (EŠD 360).
Enota ima zaradi svojih umetnostnozgodovinskih vrednot poseben pomen za Mestno občino Ljubljana. Zato se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostnozgodovinskega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Hribarjeva hiša je trinadstropna trgovsko-stanovanjska stavba klasičnih antičnih proporcev, katere osnovni modul je kocka. Izrazito geometrijsko fasado členijo kvadrati in trije plitvi pomoli. Gradnjo hiše je naročil dr. Ivan Hribar, načrt pa je izdelal arhitekt Maks Fabiani v letih 1902–1903.
Arhitekt Maks Fabiani je imel do stanovanjske arhitekture poseben odnos, kajti v širšem smislu je celotno mesto dojemal kot veliko hišo, namenjeno tisočim ljudem, zato je menil, da je potrebno stanovanjske hiše načrtovati za tri generacije ljudi (v razponu 75–80 let), potem pa bi sledila temeljita prenova. Stanovanjsko arhitekturo je Fabiani načrtoval tako, da se lahko spreminja in prilagaja novim življenjskim zahtevam ter s tem ohranja svojo aktualnost. Po Fabianijevem mnenju je bilo moč to doseči skozi prostorski koncept, temelječ na ponavljanju modularnih elementov. Tako je tudi Hribarjeva hiša zasnovana v klasičnih antičnih proporcih, katerih osnovni modul je kocka. Osnovni modul izrazito geometrijske fasadne členitve pa je kvadrat, medtem ko se v tlorisu pojavi trikratno valovanje fasade, izraženo v plitvih okenskih pomolih. Skromno okrasje je omejeno na prostor nad okni na plitvih pomolih, kjer so vkomponirane antične levje glavice. Hribarjeva hiša je izmed vseh Fabianijevih hiš zasnovana najbolj strogo.

Spomenik stoji na parcelah št. *146/1, *146/2, *146/3 in *146/4, vse k.o. Ajdovščina.
Meja spomenika je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in katastrskem načrtu v merilu 1:1000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo RS in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje umetnostnozgodovinskih vrednot spomenika in njegove nepremične opreme v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti; v primeru okrnitve spomenika je potrebno zagotoviti povrnitev v prvotno stanje;
– podreditev vsake rabe in vseh posegov v spomenik in njegovo območje ohranjanju in vzdrževanju spomeniških vrednot;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh izvirnih umetnostnozgodovinskih vrednot spomenika in njegove nepremične opreme po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot spomenika z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja v območju spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod;
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora spomenika in njegovega območja ter pogledov na spomenik;
– omogočanje predstavitve celote spomenika in njegovih posameznih varovanih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih varovanih lastnosti.

Za vsak poseg v spomenik je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Mestna uprava Mestne občine Ljubljana mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik v skladu z zakonom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.