Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. septembra 2007.

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) se 40.a člen spremeni tako, da se glasi:

Ne glede na enajsti odstavek 40. člena tega zakona in ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine plača sodna taksa za predlog in sklep o izvršbi z navedbo sklicne številke, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ali je zavezancu sporočena po elektronski poti v primeru, da ta vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po elektronski poti.
Če sodna taksa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ni poslan po elektronski poti, in za sklep o izvršbi ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim predlogom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača sodne takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi.
Šteje se, da je predlog za izvršbo iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani.
V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.«.

Za 40.a členom se dodata 40.b in 40.c člen, ki se glasita:

V drugih primerih nastanka taksne obveznosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, razen glede obveznosti, navedenih v 40.a in 61.a členu tega zakona, plača zavezanec sodno takso ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) po prejemu naloga, ki mu ga pošlje sodišče. Pri tem mora navesti sklicno številko, ki jo sodišče navede v nalogu.
Če zavezanec takse ne plača v roku, določenem v nalogu iz prejšnjega odstavka, ali če je ne plača z uporabo sklicne številke, navedene v nalogu, se sodna taksa prisilno izterja po določbah zakona, ki ureja sodne takse.
V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.

Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.«.

Drugi odstavek 42.c člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za razveljavitev potrdila iz prvega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

Za 61. členom se doda 61.a člen, ki se glasi:

Ne glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine plača sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine z navedbo sklicne številke, ki je navedena v sklepu o izvršbi.
Če sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi.
Šteje se, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine iz prejšnjega odstavka umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani.
V primeru iz prvega odstavka tega člena zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse.«.

V petem odstavku 185. člena se na koncu črta pika in doda besedilo »razen, če zakon ne določa drugače.«

Tretji odstavek 191. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, se mu položena varščina ne vrne, sodišče pa na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.«.

1., 2. in 4. člen tega zakona se začnejo uporabljati z dnem, ko začneta veljati podzakonska akta iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona.
Do spremembe zakona, ki ureja sodišča, v delu, ki ureja posredovanje in povezovanje podatkov iz zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov sodiščem, se informacijski sistem sodišča za namene ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem izvršilnih postopkov ali za odločanje v teh postopkih, lahko poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami ter iz njih pridobi osebne ali druge podatke, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v teh postopkih. Povezovanje se izvede z uporabo enotne matične številke občana (EMŠO) ali davčne številke stranke ali naslova prebivališča stranke ali drugih podatkov, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva.
Sodnik ali po pooblastilu sodnika drugo sodno osebje v zahtevi za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere osebne ali druge podatke zahteva ter poda osebno ime in naslov prebivališča stranke ali rojstni datum, oziroma enotno matično številko občana (EMŠO) ali davčno številko stranke ali navedene podatke drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču, pri izvajanju neposrednega elektronskega dostopa do podatkov pa sodniku ali pooblaščenemu sodnemu osebju ni treba navesti, katere osebne ali druge podatke zahteva.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.