Na podlagi osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 54. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07) je Nadzorni odbor Občine Mirna Peč na 3. redni seji dne 25. 9. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Mirna Peč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se urejajo organizacija, naloge in način dela Nadzornega odbora Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v Občini Mirna Peč.
2. člen
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Mirna Peč in tem poslovnikom.
3. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Po predhodni presoji nadzorni odbor lahko javnost izključi.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
4. člen
Sedež nadzornega odbora je v Mirni Peči, Trg 2.
Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb občine Mirna Peč. V zgornjem polkrogu je napis »OBČINA MIRNA PEČ«, v spodnjem polkrogu pa napis »NADZORNI ODBOR«. Žig nadzornega odbora hrani občinska uprava.
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora na svoji prvi seji.
6. člen
Naloge predsednika so:
– vodi in organizira delo odbora,
– predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
– pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev za posamezno proračunsko leto,
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
– sodeluje na sejah občinskega sveta.
II. NASTANEK IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA
7. člen
Nadzorni odbor ima pet članov (predsednika in štiri člane), ki jih imenuje občinski svet izmed občanov. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu,
– če je funkcija, ki jo opravlja nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru,
– če se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,
– če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
8. člen
Nadzorni odbor ima tajnika, ki je javni uslužbenec občinske uprave. Tajnika imenuje nadzorni odbor na svoji prvi seji.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
9. člen
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do sejnine za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu s Pravilnikom o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Mirna Peč, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov nadzornega odbora (Uradni list RS, št. 48/07).
10. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej Občinskega sveta Občine Mirna Peč.
Člani nadzornega odbora morajo prejemati gradivo za seje občinskega sveta v roku in na način, kot to velja za člane občinskega sveta.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
11. člen
Nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA
12. člen
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.
Izredne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji, vendar ob predhodni dopolnitvi nadzornega programa, ki ga posreduje v vednost županu in občinskemu svetu, ter na podlagi:
– pobude občinskega sveta,
– pobude župana,
– pobude člana nadzornega odbora,
– na podlagi zahteve 5% volivcev v občini.
13. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa morata biti obrazložena.
1. Postopek nadzora
14. člen
Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
15. člen
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora oziroma izvedenec, ki ga na podlagi predloga nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
16. člen
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane stranke dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v roku petnajstih dni.
17. člen
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor predlog poročila, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in najpozneje v roku osem dni pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v naslednjih petnajstih dneh od prejema ugovora. Po odločitvi postane poročilo dokončno.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe, sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
18. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
19. člen
Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna protipredpisna dejanja in ravnanja. Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.
20. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala;
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
21. člen
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
2. Način dela
22. člen
Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora:
1. na lastno pobudo,
2. na zahtevo večine članov nadzornega odbora,
3. na zahtevo občinskega sveta,
4. na zahtevo župana,
5. na zahtevo 5% volivcev občine.
23. člen
V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča na seji.
Za izredno sejo se lahko predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.
24. člen
Če predsednik po prejemu zahteve za sklic seje ne skliče v dvajsetih dneh redne in v petih dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi še dveh članov nadzornega odbora.
25. člen
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom vsaj pet dni pred sejo članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, pa mora gradivo posredovati predsedniku nadzornega odbora vsaj petnajst dni pred sejo.
26. člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Če sejo skliče vlagatelj zahteve iz 24. člena, jo tudi vodi.
27. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih. Evidenco udeležbe članov vodi tajnik nadzornega odbora.
28. člen
Na seji nadzornega odbora so lahko tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali z njegovim soglasjem.
3. Potek seje
29. člen
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.
30. člen
Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči da v obravnavo predlog dnevnega reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.
31. člen
Nadzorni odbor nato preide k potrjevanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb ali je sprejet z dopolnitvijo.
32. člen
Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj poda uvodno obrazložitev.
Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma po neuspešnem opominu vzame besedo.
O eventualnem ugovoru o odvzemu besede se odloča nadzorni odbor.
33. člen
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Če je potrebno za razpravo dodatno gradivo, se razprava nadaljuje po pridobitvi le-tega.
34. člen
Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
1. ni več mogoče zagotoviti sklepčnosti,
2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov,
3. tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej.
Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
35. člen
Predsednik skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.
4. Odločanje
36. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen v primerih, ko je po statutu potrebna večina glasov vseh članov odbora. Po končani razpravi se o predlogu posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glasovanje.
Nadzorni odbor praviloma odloča z javnim glasovanjem z dvigom rok.
Nadzorni odbor lahko odloča tudi s tajnim glasovanjem, o čemer se odloči z večino glasov vseh članov.
37. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.
Ko je predlog, ki je bil dan na glasovanje, sprejet, je glasovanje končano.
38. člen
Če nadzorni odbor sklene, da bo odločal s tajnim glasovanjem, se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora, navedbo predlogov sklepov in vpisanima besedama »za« (na desni strani), »proti« (na levi strani).
Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje vodita tajnik in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.
O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.
5. Zapisnik
39. člen
O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju na seji, mora pa vsebovati podatke o:
– udeležencih na seji,
– spremembah, dopolnitvah in sprejemu dnevnega reda,
– razpravljavcih in sprejetih sklepih,
– morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora,
– izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.
K zapisniku se priložijo gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji.
40. člen
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi tajnik. Sprejeti sklepi na posameznih sejah se označijo z zaporednimi številkami v okviru celotnega mandata nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.
41. člen
Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.
Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.
V. JAVNOST DELA
42. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora, z navzočnostjo občanov in občank ter predstavnikov javnih občil na sejah odbora.
Vabila z dnevnim redom za seje odbora in sklepi sej odbora so informacije javnega značaja, ki se objavijo na spletni strani Občine Mirna Peč.
Izjemoma je lahko seja odbora zaprta za javnost.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so na podlagi predpisov opredeljeni za zaupna oziroma poslovna skrivnost.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Ta poslovnik, kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve, obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov svojih članov.
Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07) in Poslovnika Občinskega sveta občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99, 52/01 in 40/03).
44. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 43/00).
Št. 011-12/2007-1
Mirna Peč, dne 26. septembra 2007
Predsednik Nadzornega odbora
Občine Mirna Peč
Mitja Cesar l.r.
