Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 7. seji dne 28. 9. 2007 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik na podlagi Uredbe Komisije št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 in uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednja velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3) – Uredba za skupinske izjeme in z Uredbo Komisije št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči »de minimis« (UL L št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5–10) ter priloge I k Uredbi Komisije št. 70/2001 z dne 12. 1. 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami) določa cilje in ukrepe za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja, upravičence, upravičene stroške, pogoje in postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov.
2. člen
(način zagotavljanja sredstev)
Sredstva za pomoč (državne pomoči in druge pomoči) za izvajanje ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja se zagotavljajo iz proračuna Občine Tišina (v nadaljevanju občine).
3. člen
(oblika, kumulacija in višina pomoči)
Pomoči po tem pravilniku so nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo v naslednjih oblikah:
– dotacije,
– neposredno sofinanciranje obresti do višine referenčne obrestne mere,
– subvencionirane oblike storitev.
Pomoči, ki se dodeljujejo preko ukrepov od 10. do 11. člena tega pravilnika, so državne pomoči.
Pri dodeljevanju pomoči se upošteva kumulacija pomoči, ki določa, da se pomoči, ki jih prejme upravičenec iz kateregakoli javnega vira za iste upravičene stroške, seštevajo in ne smejo preseči maksimalne višine pomoči določene s tem pravilnikom.
V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES)št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006.
Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006.
Pri posameznih ukrepih veljajo naslednje omejitve višine pomoči:
– Za ostale ukrepe (členi 10–11) se upošteva najvišja intenzivnost pomoči, ki je navedena pri posameznemu ukrepu.
4. člen
(upravičeni prejemniki)
Upravičeni prejemniki pomoči po tem pravilniku so:
– kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, ki ustrezajo pogojem SME podjetjem, ki je opredeljeno v Prilogi I Uredbe št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so:
– v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
– podjetja v težavah,
– velika podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih ter letni promet večji od 50 mio EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki presega 43 milijonov EUR.
– subjekti, ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali EU,
– naložbo ali storitev že zaključili,
– nenamensko koristili sredstva iz občinskega,državnega ali EU proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti.
5. člen
(cilji)
Cilji pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v obdobju 2007–2013 so:
– zagotoviti večjo konkurenčnost ohranjanje ter ustvarjanje delovnih mest v podeželskem prostoru,
– ohraniti kulturno in bivanjsko dediščino podeželskega prostora,
– spodbuditi učinkovitost in strokovnost kmetijstva in gozdarstva,
– izboljšati uspešnost kmetijskih gospodarstev,
– spodbuditi zavarovanje posevkov, plodov in živali.
6. člen
(Splošna določila)
– Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa.
– Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.
– Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo z javnim razpisom.
– Odobrene naložbe oziroma dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka.
– Po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.
– Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.
– Do pomoči niso upravičena podjetja v težavah.
7. člen
(nabor ukrepov in višina sredstev za posamezne ukrepe)
Letni nabor ukrepov in višina sredstev za posamezni ukrep se za vsako leto določi s proračunom občine.
8. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »Bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. V primeru, da je pomoč dodeljena v obliki neposrednih subvencij obresti, se tržne obrestne mere šteje kot referenčne obrestne mere, ki jih periodično določi Komisija na podlagi objektivnih meril in se objavljajo v Uradnem listu EU in na spletu.
– »Državna pomoč« so izdatki in prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov prejemnikov, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja konkurenčne prednosti prejemnika.
– »Skupinske izjeme za kmetijstvo« so državne pomoči za majhna in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in jih določa Uredba Komisije (ES) 1857/2006, pri čemer za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo najvišji znesek posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območjih z omejenimi dejavniki.
– »Ukrep« pomeni niz aktivnosti, ki pripomorejo k doseganju ciljev tega pravilnika.
– »Območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999.
– »Majhna podjetja«: pomeni podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in 10 milijonov evrov letnega prometa.
– »Srednje velika podjetja«: imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov.
– »Podjetja v težavah« so skladno s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1. 10. 2004), ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe.
– »Društva« so pravne osebe, ki so registrirane po zakonu o društvih in se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in razvojem podeželja na območju občine.
– »Kmetijska gospodarstva« so kmetije, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katerih nosilec se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in ima v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
– »Kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87.
9. člen
(vrste ukrepov)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov:
+--------------------------------+-----------------------------+
|Pravna podlaga |Ukrepi |
+--------------------------------+-----------------------------+
|Skupinske izjeme za kmetijstvo |1. Pomoč za plačilo |
| |zavarovalnih premij |
| |2. Pomoč za zaokrožitev |
| |zemljišč |
+--------------------------------+-----------------------------+
| |1. Delovanje društev, ki se |
| |ukvarjajo z razvojem |
| |kmetijstva in podeželja |
+--------------------------------+-----------------------------+
II. UKREPI
II.A SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO
10. člen
(Pomoč za plačilo zavarovalnih premij) (12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
Namen:
Ukrep bo vzpodbudil kmetijska gospodarstva k zavarovanju pridelkov in živine, saj predvsem manjše kmetije do sedaj niso zavarovale pridelkov in živine in zato ob neugodnih vremenskih razmerah ali boleznih pri živalih utrpijo veliko škodo.
Predmet podpore:
Predmet podpore je doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine v skladu z nacionalnimi predpisi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičenci: kmetijska gospodarstva, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavarovalnico za zavarovanje posevkov in plodov ter živine.
Splošni pogoji upravičenosti:
Kmetijska gospodarstva, ki imajo sklenjeno zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja in poplave ter živali za primer bolezni.
Upošteva se določila, ki so določena v predpisu o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Specifični pogoji upravičenosti:
– Zavarovalne pogodbe, sklenjene po roku, ki jih kot upravičene za sofinanciranje določi predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, niso upravičene do sofinanciranja.
Upravičeni stroški:
– Sofinanciranje zavarovalne premije za posevke in plodove (zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja in poplave) za eno rastno dobo.
– Sofinanciranje upravičenih stroškov zavarovalne premije za bolezni živali (pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni) za 1 zavarovalno leto.
Višina pomoči:
– Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije in nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni.
Znesek pomoči:
Določi se z razpisom.
11. člen
(Pomoč za zaokrožitev zemljišč) (13. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
Namen: Ukrep bo vzpodbudil menjavo kmetijskih zemljišč med kmetijskimi gospodarstvi v občini.
Predmet: Sofinanciranje stroškov, nastalih z menjavo (zaokrožitvijo) kmetijskih zemljišč.
Upravičenci: kmetijska gospodarstva, ki izvedejo medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč (skladno s prvo alineo 4. člena tega pravilnika).
Upravičeni stroški:
Stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč.
Višina pomoči:
– do 100% dejansko nastalih pravnih in upravnih stroškov.
Znesek pomoči:
Najmanjši znesek se določi z razpisom, najvišji znesek znaša 500 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
II.C DRUGO
12. člen
(Delovanje društev in njihovih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, podeželja in gozdarstva)
Namen: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju.
Predmet: Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom in razvojem podeželja.
Upravičenci:
Društva in njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja.
Splošni pogoji upravičenosti:
– Društva, registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine.
– Sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.
– Izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja.
Specifični pogoji upravičenosti:
– odločba o vpisu v register društev,
– seznam članov društva iz območja občine.
Upravičeni stroški:
– materialni stroški za delovanje društev.
Višina pomoči:
Višina sofinanciranja znaša do 100% upravičenih stroškov.
Znesek pomoči: se določi z razpisom.
III. POSTOPKI ZA DODELITEV POMOČI IN IZBOR UPRAVIČENCEV
13. člen
(postopek za dodelitev pomoči)
Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi letno izvedenega javnega razpisa, v katerem občina podrobneje določi kriterije ter način uveljevanja in koriščenja sredstev. Za izvedbo postopka imenuje župan komisijo. Razpis bo odprt do porabe sredstev v tekočem letu.
14. člen
(javni razpis)
Javni razpis določi višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, višino dodeljene pomoči za posamezen ukrep, kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev.
Javni razpis mora skladno s pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in mora vsebovati zlasti:
– ime oziroma naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva,
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa,
– navedba osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev,
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa,
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh,
– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki – upravičenci obveščeni o izidu javnega razpisa,
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo,
– druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
15. člen
(imenovanje komisije za pregled in oceno vlog)
Vloge, prispele na javni razpis, pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine.
O pregledu in oceni vlog komisija sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda ter oceno vlog,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagana višina, sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu,
– pripombe.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.
16. člen
(odločitev o vlogah)
Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki je določen v javnem razpisu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo. Na podlagi zapisnika iz 24. člena odloči o vloženih zahtevkih direktor občinske uprave najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka. V sklepu se opredeli namen, višina odobrenih sredstev in opravičljive stroške za posamezen ukrep. Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na občino. Pristojni organ za pritožbe na II. stopnji je župan občine.
17. člen
(pogodba)
Na podlagi sklepov o dodeljenih sredstvih občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
18. člen
(vračilo sredstev)
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ali storitev ni izvršil v skladu z pogodbenimi določili mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev dodeljenih upravičencu se določijo v pogodbi.
Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika še 5 let po vračilu vseh nezakonito pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
19. člen
(uporaba pravilnika)
Ta pravilnik se uporablja za Občino Tišina in za uresničevanje strategije Lokalne akcijske skupine, ki deluje na območju občine.
IV. KONČNI DOLOČBI
20. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Tišina (Uradni list RS, št. 65/03 in 102/03).
21. člen
Ta pravilnik začne veljati štirinajsti delavni dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje 2007–2013.
Št. 007-0028/2007
Tišina, dne 1. oktobra 2007
Župan
Občine Tišina
Jožef Poredoš l.r.