Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o zdravilstvu (ZZdrav)
Razglašam Zakon o zdravilstvu (ZZdrav), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. oktobra 2007.
Št. 001-22-116/07
Ljubljana, dne 10. oktobra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O ZDRAVILSTVU (ZZdrav)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina zakona)
(1) Namen tega zakona je ureditev zdravilstva.
(2) Ta zakon določa vrste zdravilstva, izvajalce zdravilstva, način opravljanja zdravilstva, Zdravilsko zbornico in nadzor nad izvajanjem zdravilstva.
2. člen
(definicija zdravilstva)
(1) Zdravilstvo je dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravilska dejavnost), ki jo opravljajo zdravilci z namenom izboljšati zdravje uporabnika storitev.
(2) Zdravilska dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, temelječe na zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah in se izvaja na način, ki ne škoduje zdravju.
3. člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– zdravilski sistem je organiziran sistem, ki zajema teoretične podlage, izobraževanje, usposabljanje in izvajanje zdravilske dejavnosti;
– zdravilska metoda je metoda pristopa zdravilca k izboljšanju zdravja uporabnika storitev;
– zdravilec oziroma zdravilka (v nadaljnjem besedilu: zdravilec) je os-eba, ki opravlja zdravilsko dejavnost, skladno s tem zakonom;
– uporabnik oziroma uporabnica storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik storitev) je oseba, ki uporablja zdravilske storitve.
II. VRSTE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI
4. člen
(zdravilski sistemi in zdravilske metode)
(1) Pri izvajanju zdravilske dejavnosti se uporabljajo naslednji zdravilski sistemi:
– tradicionalno kitajsko zdravilstvo;
– ajurveda – tradicionalno indijsko zdravilstvo;
– homeopatija;
– druga zdravilstva.
(2) Zdravilske metode so glede na temeljni način izvajanja opredeljene kot:
– »metode interakcije med umom in telesom« – to so metode, ki krepijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje telesa;
– »biološko osnovane metode« – to so metode, pri katerih se za zdravljenje in tudi preprečevanje bolezni uporabljajo živila, zdravilna zelišča in mikronutrienti;
– »manipulativne in telesne metode« – to so metode, pri katerih se zdravijo in tudi preprečujejo bolezni s premikanjem delov telesa;
– »energijske metode« – to so metode vplivanja z biopoljem in delovanjem na biopolje. Biopolje je predvidoma vsaj delno koherentno endogeno bioelektromagnetno polje organizmov, ki odraža njegovo biološko stanje.
(3) Podrobnejšo opredelitev zdravilskih sistemov in zdravilskih metod predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
5. člen
(evidentiranje in priznavanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod)
Za evidentiranje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, priznavanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, ter za nadzor nad njimi je pristojna Zdravilska zbornica (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Postopek evidentiranja, priznavanja in nadzora določi minister.
III. IZVAJALCI ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI
6. člen
(zdravilec)
(1) Zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci. To so polnoletne fizične osebe, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali pridobljeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.
7. člen
(poklicni naslov zdravilec)
(1) Poklicni naslov zdravilec lahko uporablja le oseba, ki izpolnjuje pogoje za zdravilca po tem zakonu. Naslov se izpiše za osebnim imenom.
(2) Zdravilec lahko za naslovom doda naziv, ki ga na podlagi izvajanja prevladujočega zdravilskega sistema ali zdravilske metode določi zbornica.
8. člen
(kodeks poklicne etike zdravilcev in standardi zdravilske dejavnosti)
(1) Zdravilec mora zdravilsko dejavnost izvajati v skladu s kodeksom poklicne etike zdravilcev in standardi zdravilske dejavnosti.
(2) Standardi zdravilske dejavnosti so pravila izvajanja zdravilske dejavnosti, ki določajo strokovne pristope za izvajanje posameznega zdravilskega sistema in zdravilske metode.
(3) Kodeks poklicne etike zdravilcev in standarde zdravilske dejavnosti sprejme zbornica.
IV. OPRAVLJANJE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI
9. člen
(statusna oblika in pogoji)
(1) Zdravilska dejavnost se opravlja v obliki gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: družba), v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Družba lahko opravlja zdravilsko dejavnost na podlagi dovoljenja za opravljanje zdravilske dejavnosti, ki ga izda zbornica. Za izvajanje zdravilske dejavnosti mora gospodarska družba imeti zaposlenega najmanj enega zdravilca, prav tako samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica, če sam oziroma sama ni zdravilec, imeti mora prostore, ki izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve in sanitarno zdravstvene pogoje, ter imeti ustrezno opremo. V prostoru morajo biti na vidnem mestu objavljena osebna imena zdravilcev, njihov poklicni naziv in cenik storitev.
(3) Minimalne tehnične zahteve, sanitarno zdravstvene pogoje in opremo za izvajanje zdravilske dejavnosti predpiše zbornica v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Na željo uporabnika storitev ali njegovega skrbnika lahko zdravilec zanj ali za njegove družinske člane izjemoma izvaja zdravilsko dejavnost na domu tega uporabnika storitev.
10. člen
(dokumentacija)
(1) Zdravilec mora o izvajanju zdravilske dejavnosti voditi dokumentacijo.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega:
1. izjavo uporabnika storitev o privolitvi v zdravilski sistem in zdravilsko metodo, skladno z 11. členom tega zakona;
2. podatke o uporabniku storitev (osebno ime, rojstni podatki, spol in stalno oziroma začasno prebivališče);
3. podatke o opravljeni zdravilski storitvi:
– razlog za obisk zdravilca,
– ukrepe in aktivnosti zdravilca, ki jih je izvajal,
– navodilo uporabniku storitev o izvajanju ukrepov in aktivnosti,
– uporabo zdravilskih izdelkov, pripomočkov in zdravil, če jih uporabljeni zdravilski sistem ali zdravilska metoda predvideva.
11. člen
(privolitev v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo po pojasnilni dolžnosti)
(1) Zdravilec mora od uporabnika storitev pred zdravilsko obravnavo pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo. Izjava mora vsebovati najmanj podatke o tem, da je uporabnik zdravilskih storitev seznanjen z:
– vrsto zdravilskega sistema ali zdravilske metode,
– načinom uporabe zdravilskega sistema ali zdravilske metode,
– dejstvom, da morebitna odklonitev že izvajanega medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje. Kadar je uporabnik storitev otrok do petnajstega leta starosti ali oseba pod skrbništvom, mora zdravilec pridobiti pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov.
(2) Podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka predpiše zbornica.
12. člen
(zbiranje podatkov)
Zbornica lahko z namenom spremljanja in vrednotenja zdravilske dejavnosti v primeru nadzora ministrstva ali v raziskovalne namene zbira podatke po posameznih zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah, ki so pomembni za oceno uspeha ukrepanja zdravilca. Zbira:
– splošne podatke: naziv in naslov družbe, ime in poklicni naslov zdravilca oziroma zdravilcev,
– podatke o uporabniku storitev: letnica rojstva in spol,
– podatke o razlogih za obisk pri zdravilcu,
– navedbe o uporabljenih zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah ter o rezultatih uspešnosti zdravilske storitve.
13. člen
(varovanje podatkov)
Za zbiranje, shranjevanje, posredovanje, uporabo in drugo obdelavo podatkov o uporabniku storitev, do katerih zdravilec pride ob izvajanju zdravilske dejavnosti po tem zakonu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
14. člen
(obravnava pri zdravilcu)
(1) Zdravilec se mora pred začetkom obravnave seznaniti z uporabnikovimi zdravstvenimi težavami.
(2) Uporabnik storitev je lahko pri zdravilcu obravnavan enkrat ali večkrat. Trajanje obravnave označuje obdobje, ko je uporabnik storitev neposredno pri zdravilcu, kakor tudi obdobje med posameznimi obravnavami, vse do zadnje obravnave. Za zaključno obravnavo se šteje obravnava, s katero se zaključijo aktivnosti zdravilca pri uporabniku storitev bodisi po volji uporabnika storitev ali po volji zdravilca in se to zavede v dokumentaciji.
15. člen
(napotitev na medicinsko zdravljenje)
(1) Zdravilec, ki pri uporabniku storitev posumi na hujše znake bolezni ali hujše poslabšanje kronične bolezni, mora uporabniku storitev nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje in predlog vpisati v dokumentacijo.
(2) Zdravilec ne sme uporabnika storitev odvračati od medicinskega zdravljenja.
16. člen
(mnenje zdravnika o zdravilskem sistemu in zdravilski metodi)
(1) Na prošnjo uporabnika storitev lahko osebni zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) poda svoje mnenje o primernosti zdravilskega sistema in zdravilske metode glede na diagnozo oziroma stanje bolezni uporabnika storitev.
(2) Zdravnik da svoje mnenje brezplačno.
17. člen
(pravice uporabnika storitev)
(1) Uporabnik storitev ima pravico:
– do kakovostne in varne zdravilske obravnave,
– do zasebnosti pri vsakokratni zdravilski obravnavi,
– do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanj nanaša, ter do prepisa ali preslikave podatkov iz dokumentacije,
– zahtevati, da se dokumentacija v obliki prepisa ali preslikave podatkov posreduje drugemu zdravilcu oziroma njegovemu osebnemu oziroma lečečemu zdravniku,
– vložiti pritožbo, skladno z 18. členom tega zakona.
(2) Za otroke do petnajstega leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki.
(3) Za uporabnika storitev, ki zaradi bolezni, telesne ali duševne prizadetosti ne more izraziti svoje volje, lahko pravice iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo njegovi starši oziroma skrbniki.
18. člen
(pritožba)
(1) Uporabnik storitev lahko pri družbi najpozneje v 15 dneh od zadnje uporabe zdravilčevih storitev vloži pisno pritožbo, kadar je zdravilec ali druga oseba pod njegovim nadzorom ravnala v nasprotju s standardom zdravilske dejavnosti, kodeksom poklicne etike zdravilcev ali je s svojim ravnanjem kršila določbe tega zakona.
(2) Družba mora v 15 dneh od prejema pritožbe iz prejšnjega odstavka podati pisni odgovor. Zoper odgovor družbe se uporabnik storitev lahko pritoži na zbornico v 15 dneh od prejema odgovora. Enako velja, če družba v 15 dneh na pritožbo uporabnika storitev ne odgovori.
19. člen
(odgovornost zdravilca)
(1) Zdravilec je dolžan izvajati zdravilsko dejavnost s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s svojim ravnanjem oziroma opustitvijo ravnanja ne sme poslabšati zdravja uporabnika storitev.
(2) Zdravilec je v primeru kršitve obveznosti iz 15. člena tega zakona odgovoren za posledice zamujenega medicinskega zdravljenja uporabnika storitev.
(3) Zdravilec ni odgovoren za poslabšanje zdravja uporabnika storitev oziroma za posledice zamujenega medicinskega zdravljenja uporabnika storitev, kadar uporabnik storitev:
– zdravilcu ne navaja resničnih podatkov o svojem zdravstvenem počutju,
– se ne ravna po navodilih zdravilca,
– ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrniti zdravja.
(4) Zdravilec je strokovno odgovoren tudi za ravnanje drugih oseb, ki delajo pod njegovim nadzorom.
20. člen
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Zdravilec mora biti zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju ali zaradi izvajanja zdravilske dejavnosti uporabniku storitev.
(2) Zaposlenega zdravilca zavaruje delodajalec.
(3) Minimalno zavarovalno vsoto za zavarovanje po posameznih zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah vsako leto določi zbornica.
21. člen
(oglaševanje)
(1) Družba, ki se odloči za oglaševanje zdravilskih storitev, sme objaviti podatke o firmi družbe, njenem sedežu in dejavnosti, ki jo izvaja, vendar se dejavnost ne sme oglaševati na zavajajoč način.
(2) Oglaševanje je zavajajoče, kadar vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne sestavine o učinkih zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, s katerimi bi bila izkoriščena neizkušenost ali neznanje uporabnika storitve v dobičkonosne namene.
V. ZDRAVILSKI IZDELKI IN PRIPOMOČKI
22. člen
(zdravilski izdelki in pripomočki)
(1) Zdravilci pri opravljanju zdravilske dejavnosti uporabljajo kakovostne in varne zdravilske izdelke, ki ustrezajo pogojem, določenim s predpisi za te izdelke.
(2) Vsa oprema in pripomočki, ki jih zdravilci uporabljajo pri opravljanju zdravilske dejavnosti, morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo vidik varnosti proizvodov.
(3) Zdravilski izdelki in pripomočki (za uporabo na koži, peroralno in za inhalacijo) morajo biti analizirani in njihova vsebnost mora biti označena na embalaži. Natančnejše pogoje glede vsebnosti in označevanja teh izdelkov določi zbornica v soglasju z ministrstvom.
VI. ZDRAVILSKA ZBORNICA
23. člen
(namen zbornice)
(1) Zdravilci se za zaščito svojih poklicnih, strokovnih in etičnih interesov združujejo v zbornico, ki skrbi za pravilno in strokovno ravnanje ter ugled zdravilcev.
(2) Zbornica je pravna oseba.
24. člen
(naloge zbornice)
Zbornica opravlja predvsem naslednje naloge:
1. spremlja in vrednoti izvajanje in razvoj zdravilstva;
2. sprejme kodeks poklicne etike zdravilcev, preverja njihovo ravnanje in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
3. sprejme standarde zdravilske dejavnosti;
4. podeljuje, podaljšuje in odvzema licence zdravilcem ter vzpostavi, vodi in vzdržuje register;
5. načrtuje, spremlja, nadzoruje in izvaja strokovno izpopolnjevanje svojih članov ter preverja njihovo usposobljenost;
6. oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih zdravilskih storitev;
7. sodeluje pri pripravi predpisov s področij, ki vplivajo na zdravilstvo;
8. izvaja strokovni nadzor nad zdravilci;
9. izdaja in odvzema dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti;
10. vodi seznam nazivov, zdravilskih sistemov in zdravilskih metod;
11. priznava, evidentira in nadzoruje uvajanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod;
12. nudi strokovno, pravno in drugo pomoč in podporo zdravilcem;
13. ščiti interese in pravice zdravilcev;
14. spodbuja sodelovanje med člani zbornice;
15. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in statutom.
25. člen
(javna pooblastila)
(1) Zbornica opravlja naloge iz 4., 8. in 9. točke 24. člena tega zakona kot javno pooblastilo po določbah tega zakona.
(2) Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javna pooblastila, se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, razen kadar zbornica opravi strokovni nadzor s svetovanjem in se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, ko stroške poravna nadzorovana družba.
(3) Zoper odločbe, izdane pri izvajanju nalog, ki jih zbornica opravlja kot javna pooblastila, je dovoljena pritožba na ministrstvo.
26. člen
(nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil)
(1) Ministrstvo je pristojno za nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona.
(2) Če ministrstvo pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve, z odločbo določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
(3) Zbornica mora omogočiti opravljanje nadzora iz tega člena.
27. člen
(statut zbornice)
(1) Statut, v katerem se podrobno uredita organizacija in delovanje zbornice, sprejme skupščina zbornice z dvotretjinsko večino vseh članov skupščine.
(2) Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. K delu statuta, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, mora pred objavo dati soglasje minister.
28. člen
(organi zbornice)
(1) Zbornica ima naslednje organe:
– skupščino,
– upravni odbor,
– predsednika,
– strokovni zdravilski odbor.
(2) Skladno s statutom ima lahko zbornica še druge izvršilne in strokovne organe.
29. člen
(skupščina zbornice)
(1) Skupščina je najvišji organ odločanja zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:
1. sprejme statut zbornice in druge splošne akte zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače;
2. sprejme kodeks poklicne etike zdravilcev in standarde zdravilske dejavnosti;
3. sprejme program dela in določi višino članarine;
4. oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih storitev;
5. imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice;
6. imenuje strokovni zdravilski odbor;
7. sprejme druge odločitve, če tako določi statut.
(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za štiri leta. Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice. Število članov skupščine, volitve v skupščino in razrešitev člana skupščine določi zbornica v statutu.
30. člen
(upravni odbor zbornice)
Upravni odbor zbornice je izvršilni organ zbornice, ki skrbi zlasti za izvajanje programa dela, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice.
31. člen
(predsednik zbornice)
(1) Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.
(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora in predseduje upravnemu odboru, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.
(3) Predsednik zbornice se izvoli za štiri leta, vendar največ dvakrat zaporedoma.
32. člen
(strokovni zdravilski odbor)
Strokovni zdravilski odbor je najvišji strokovni organ zbornice, ki je pristojen za spremljanje, vrednotenje in razvoj zdravilstva in odloča oziroma daje mnenje o strokovnih in etičnih vprašanjih s področja zdravilstva.
33. člen
(sredstva zbornice)
(1) Zbornica pridobiva svoja sredstva:
– s članarino,
– iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javnih pooblastil,
– z donatorstvom, volili, darili in
– iz drugih virov.
(2) S članarino iz prve alinee prejšnjega odstavka se financirajo storitve zbornice, ki jih opravlja za svoje člane izven izvajanja javnih pooblastil.
34. člen
(določitev članarine)
(1) Članarino določi skupščina zbornice za vsako leto posebej na podlagi letnega programa dela, ki ga mora sprejeti pred začetkom koledarskega leta, za katerega se določi članarina.
(2) Način plačevanja članarine in drugih virov financiranja iz 33. člena tega zakona se uredi s statutom zbornice.
(3) Osnova za določitev članarine se določi na naslednji način:
– za člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovani, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove,
– za člane, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovani, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(4) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka. Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,01 osnove iz prejšnjega odstavka.
(5) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je zdravilec, katerega osnova iz tretjega odstavka tega člena ni presegla 4.000 eurov, oproščen plačevanja članarine.
(7) Član zbornice je dolžan podatek o osnovi iz tretjega odstavka tega člena posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.
(8) Nadzor nad določitvijo višine članarine in porabo sredstev iz tega člena opravlja upravni odbor zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ zbornice ali katerakoli njena matična sekcija.
1. LICENCA
35. člen
(licenca)
(1) Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravilca za samostojno izvajanje posameznih zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter jo zdravilcu podeli zbornica za dobo 7 let.
(2) Licenca iz prejšnjega odstavka se izda po pravnomočnosti odločbe o podelitvi ali podaljšanju licence.
36. člen
(pogoji za pridobitev prve licence)
(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati zdravilec za pridobitev prve licence, so:
1. najmanj srednja izobrazba zdravstvene smeri ali najmanj srednja strokovna izobrazba in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin iz prvega odstavka 6. člena tega zakona,
2. usposobljenost za izvajanje posameznega zdravilskega sistema ali zdravilske metode,
3. aktivno znanje slovenskega jezika, na dvojezičnih območjih pa tudi jezika narodne skupnosti,
4. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora več kot šest mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica.
(2) Za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je zdravilec dolžan v vlogi navesti naslednje podatke oziroma predložiti naslednja dokazila:
1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – podatek o spričevalu o končani srednji šoli ali o diplomi (številka, datum dokumenta, naziv in naslov izdajatelja) ali podatek o spričevalu o končani srednji šoli in ustrezno javno listino o opravljenih preizkusih iz zdravstvenih vsebin;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – mnenje strokovnega zdravilskega združenja za določen zdravilski sistem ali zdravilsko metodo o usposobljenosti zdravilca za izvajanje zdravilskega sistema in zdravilske metode, ki temelji na listinah priznanih institucij o ustreznem strokovnem izobraževanju zdravilca za določen zdravilski sistem ali zdravilsko metodo in njegovih izkušnjah;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – podatek o spričevalu o končani srednji šoli ali potrdilo pooblaščene izobraževalne institucije o uspešno opravljenem preizkusu znanja jezika;
4. iz 4. točke prejšnjega odstavka – izjavo, da ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora več kot šest mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica.
37. člen
(podaljšanje licence)
Za podaljšanje licence mora zdravilec v obdobju veljavnosti licence z usposabljanji in izobraževanji obnavljati in izpopolnjevati svoje znanje s področja zdravilstva. Zdravilec mora dva meseca pred iztekom veljavnosti licence zbornici predložiti vsa dokazila o opravljenih usposabljanjih in izobraževanjih v tem obdobju in mnenje strokovnega zdravilskega združenja iz 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona o ustreznosti navedenih usposabljanj in izobraževanj.
38. člen
(odvzem licence)
(1) Zbornica lahko zdravilcu začasno ali trajno odvzame licenco.
(2) Licenca se lahko trajno odvzame v naslednjih primerih:
– zaradi večje strokovne napake pri delu, kadar je ravnanje ali opustitev ravnanja zdravilca povzročilo trajne ali hujše posledice na zdravju ali celo smrt uporabnika storitev;
– če je zdravilec obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v povezavi z opravljanjem zdravilske dejavnosti;
– če zdravilec ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev ali podaljšanje licence na zakonit način oziroma je za pridobitev ali podaljšanje licence navedel lažne podatke;
– če se ugotovi, da zdravilec ponavlja kršitve iz 15. člena tega zakona.
(3) Licenca se odvzame za določeno časovno obdobje v naslednjih primerih:
– če se ugotovi, da zdravilec s svojim delom ogroža zdravje ali življenje uporabnika storitev;
– če je zdravilcu izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja zdravilske dejavnosti;
– če je zdravilec obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen.
(4) Začasni odvzem licence traja, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih je bila zdravilcu licenca odvzeta, oziroma za čas, določen v odločbi.
(5) Začasni odvzem licence lahko traja najdlje pet let.
(6) Po prenehanju razlogov oziroma po poteku časa za začasni odvzem licence lahko zdravilec ponovno zaprosi za podelitev licence.
39. člen
(register)
(1) Zbornica po podelitvi licence zdravilca po uradni dolžnosti vpiše v register.
(2) Register vsebuje naslednje podatke zdravilca:
1. osebno ime,
2. kraj in datum rojstva,
3. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
4. državljanstvo,
5. izobrazbo, strokovni oziroma znanstveni naslov,
6. podatke o licenci (datum, trajanje in področje, za katero je podeljena),
7. podatek o zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah, ki jih izvaja,
8. pridobljeno dodatno znanje,
9. zaposlitev,
10. kraj oziroma naslov opravljanja zdravilske dejavnosti,
11. izrečene ukrepe zaradi kršitve kodeksa poklicne etike zdravilcev.
(3) Zdravilec je dolžan zbornici v 30 dneh od nastopa sprememb sporočiti vsako spremembo podatkov, vpisanih v register.
(4) Zbornica zdravilca izbriše iz registra:
– če izjavi, da ne želi biti več vpisan v register,
– v primeru trajnega odvzema licence,
– v primeru trajne nezmožnosti za delo,
– ob smrti.
V primeru iz prve alinee zdravilec vloži vlogo za izbris iz registra, v kateri navede razlog za izbris. V primerih iz druge, tretje in četrte alinee zbornica izbris iz registra opravi po uradni dolžnosti. V primeru izbrisa iz registra je treba v register vpisati datum izbrisa z navedbo razloga za izbris.
40. člen
(zbiranje podatkov in javnost registra)
(1) Podatki iz 39. člena tega zakona se pridobivajo na podlagi vloge zdravilca za podelitev licence. Podatke iz uradnih evidenc zbornica pridobi po uradni dolžnosti.
(2) Vsakdo ima pravico pridobiti podatke o tem, ali zdravilec ima licenco, podatek, katere zdravilske sisteme in zdravilske metode izvaja in naslov opravljanja zdravilske dejavnosti.
41. člen
(podzakonski predpis)
Zbornica v soglasju z ministrom določi obrazec za pridobitev prve licence.
2. STROKOVNI NADZOR
42. člen
(strokovni nadzor)
(1) Zbornica izvaja strokovni nadzor nad zdravilci in družbami za zagotovitev strokovnosti dela v skladu s posebnim letnim programom, ki ga sprejme v soglasju z ministrom.
(2) Zbornica opravi strokovni nadzor tudi na predlog uporabnika storitev, družbe, ministra ali na drug utemeljen predlog.
(3) Način izvajanja strokovnega nadzora podrobneje predpiše zbornica v soglasju z ministrom.
43. člen
(poročilo in ukrepi)
(1) O strokovnem nadzoru iz 42. člena tega zakona mora biti najpozneje v 15 dneh po pregledu sestavljeno poročilo s predlogi ukrepov in rokov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Poročilo se pošlje zdravilcu oziroma družbi, kadar pa gre za strokovni pregled zunaj programa, se poročilo pošlje tudi predlagatelju.
(2) Če se pri strokovnem nadzoru ugotovijo večje pomanjkljivosti, lahko zbornica izreče naslednje ukrepe:
– zahteva dodatno strokovno izpopolnjevanje zdravilcev;
– zahteva odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti, ki pogojujejo neustrezno kakovost ali strokovnost dela;
– odvzame dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti;
– odvzame licenco.
(3) Družba in zdravilec, nad katerim se izvaja strokovni nadzor, mora omogočiti opravljanje strokovnega nadzora.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
44. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo.
(2) Če ministrstvo pri nadzoru ugotovi, da družba opravlja zdravilsko dejavnost brez dovoljenja iz 9. člena tega zakona, družbi opravljanje dejavnosti z odločbo začasno prepove.
45. člen
(prekrškovni organ)
Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba ministrstva, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi minister v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
(globe za prekrške zdravilca)
Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje zdravilec:
1. ki uporablja poklicni naslov v nasprotju s 7. členom tega zakona;
2. ki ne vodi dokumentacije oziroma je ne vodi v skladu z 10. členom tega zakona;
3. ki uporabniku storitev ne poda pojasnil oziroma ga ne opozori v skladu z 11. členom tega zakona;
4. ki uporabnika storitev ne napoti na medicinsko zdravljenje v skladu s 15. členom tega zakona oziroma ga od njega odvrača;
5. ki uporabniku storitev omejuje ali krati pravice iz 17. člena tega zakona;
6. za katerega se ugotovi, da ni sporočil spremembe podatkov, vpisanih v register iz 39. člena tega zakona;
7. ki ne omogoči strokovnega nadzora iz 42. člena tega zakona oziroma ga ovira.
47. člen
(globa za prekršek osebe, ki ni zdravilec)
Z globo 1.200 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki pri svojem delu uporablja zdravilske sisteme ali zdravilske metode za zdravljenje uporabnika storitev, in ne pridobi licence, skladno s 36. členom tega zakona.
48. člen
(globe za prekrške družbe)
(1) Z globo od 400 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje družba:
1. ki nima zaposlenega zdravilca in izvaja zdravilsko dejavnost (9. člen);
2. ki nima ustreznih prostorov in opreme za izvajanje zdravilske dejavnosti (9. člen);
3. ki nima na vidnem mestu objavljenega osebnega imena in poklicnega naslova zdravilca (9. člen);
4. ki izvaja zdravilsko dejavnost brez dovoljenja iz 9. člena tega zakona;
5. ki ima zaposlenega zdravilca, ki ne vodi zdravilske dokumentacije v skladu z 10. členom tega zakona;
6. ki ima zaposlenega zdravilca, ki uporabnika storitev ne napoti na medicinsko zdravljenje v skladu s 15. členom tega zakona oziroma ga od njega odvrača;
7. ki oglašuje v nasprotju z 21. členom tega zakona;
8. ki ne omogoči strokovnega nadzora iz 42. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekrške iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba družbe.
49. člen
(globe za prekrške zbornice)
(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje zbornica:
1. če zdravilca po podelitvi licence ne vpiše v register iz 39. člena tega zakona;
2. če ne omogoči pridobitve podatkov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona;
3. če k predlogu akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, ne pridobi soglasja ministra (41. člen in tretji odstavek 42. člena);
4. če ne izvaja javnih pooblastil v skladu s tem zakonom.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba zbornice.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(uskladitev delovanja in vložitev vloge)
Pravne in fizične osebe, ki že opravljajo zdravilsko dejavnost, svoje delovanje uskladijo z 9. členom tega zakona in v dveh letih od ustanovitve zbornice vložijo vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravilske dejavnosti.
51. člen
(prehodno obdobje za pridobitev izobrazbe)
Oseba, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravlja zdravilsko dejavnost, in ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe iz prve točke prvega odstavka 36. člena tega zakona, lahko nadaljuje z izvajanjem te dejavnosti pod pogojem, da izpolni ta pogoj v roku štirih let od uveljavitve tega zakona. Zbornica ji za to obdobje izda začasno odločbo.
52. člen
(ustanovitev zbornice)
(1) Zbornica se ustanovi tako, da se na ustanovni skupščini zbornice sprejme statut zbornice in izvolijo njeni organi. Ustanovno skupščino skliče ministrstvo najpozneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do ustanovitve zbornice opravlja naloge, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo, ministrstvo.
(3) Ustanovne skupščine se lahko udeleži vsaka oseba, ki predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev prve licence, skladno s 36. členom tega zakona, in v roku, določenem v sklicu, prijavi svojo udeležbo na ustanovni skupščini.
(4) Statut se sprejme in organi zbornice se izvolijo z dvotretjinsko večino glasov vseh prisotnih članov.
53. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Zbornica v treh mesecih od svoje ustanovitve sprejme in objavi kodeks poklicne etike zdravilcev in standarde zdravilske dejavnosti iz 8. člena tega zakona, predpise iz tretjega odstavka 9., tretjega odstavka 22. in 42. člena tega zakona, predpiše vsebino izjave, določene v 11. členu tega zakona in obrazec iz 41. člena tega zakona, ter določi minimalno zavarovalno vsoto iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) Predpis iz tretjega odstavka 4. člena, 5. člena in prvega odstavka 6. člena tega zakona izda minister v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega zakona.
54. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 501-01/07-5/1
Ljubljana, dne 2. oktobra 2007
EPA 1396-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
