Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007

4695. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, stran 12780.

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin

1. člen

(namen)

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa za naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin v zvezi z emisijo snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode:
– mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa industrijske odpadne vode pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

2. člen

(uporaba)

(1) Ta uredba se uporablja za naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, v katerih potekajo naslednji procesi:
– predhodna obdelava učinkovin ali pomožnih sestavin, namenjenih proizvodnji zdravil ali kozmetičnih proizvodov, določenih s predpisi, ki urejajo proizvodnjo zdravil in kozmetičnih proizvodov, če se pri tem uporabljajo kemični in fizikalni postopki,
– proizvodnja učinkovin ali pomožnih sestavin, namenjenih proizvodnji zdravil ali kozmetičnih proizvodov, če se pri tem uporabljajo kemični in biološki postopki,
– proizvodnja zdravil ali kozmetičnih proizvodov iz učinkovin ali pomožnih sestavin, ki so predhodno obdelane v skladu s prvo alinejo tega odstavka ali proizvedene v skladu s prejšnjo alinejo ali proizvedene ali pridobljene na drug način (v nadaljnjem besedilu: formulacija),
– čiščenje odpadnih plinov iz obdelave ali proizvodnje iz prejšnjih alinej.
(2) Če se v napravah za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin proizvajajo, čeprav v manjših količinah, tudi kemikalije, določene v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v proizvodnji specialnih neorganskih kemikalij 2007/C 202/02 z dne 3. avgusta 2007 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 202 z dne 30. 8. 2007, str. 2) in v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v proizvodnji organskih končnih kemikalij 2006/C 257/06 z dne 16. 8. 2006 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 257 z dne 25. 10. 2006, str. 15), ki sta dostopna tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, je treba v zvezi z zmanjševanjem emisij snovi in toplote z odvajanjem odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin izpolnjevati tudi pogoje obratovanja, ki so za take naprave določeni v teh referenčnih dokumentih.
(3) Ta uredba se ne uporablja za industrijsko odpadno vodo:
– ki nastaja pri opravljanju farmacevtskih raziskav,
– ki nastaja pri gojitvi poskusnih živali za farmacevtske raziskave,
– iz naprav za proizvodnjo vhodnih surovin, namenjenih proizvodnji farmacevtskih izdelkov in učinkovin, kot so celuloza, etanol, rastlinska olja in masti, umetne smole, ogljikovodiki ter osnovne kemikalije, umetne mase, guma, mila, umetna vlakna, industrijski minerali, gensko spremenjeni organizmi ali implantati,
– ki nastaja v lekarniški dejavnosti.
(4) Ta uredba se v zvezi z mejnimi vrednostmi parametrov industrijske odpadne vode ne uporablja za industrijsko odpadno vodo iz:
– naprav za pripravo vode,
– hladilnih sistemov in naprav za proizvodnjo pare in vroče vode in
– za komunalno odpadno vodo, nastalo na območju naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se ta uredba ne uporablja za odpadno vodo iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, če:
– povprečni dnevni pretok odpadne vode ne presega 15 m3/dan,
– letna količina odpadne vode ne presega 4.000 m3,
– obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in
– v odpadni vodi za nobeno od nevarnih snovi iz prilog 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe, letna količina ne presega količin, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz naprav v vode in kanalizacijo.
(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se določbe te uredbe uporabljajo tudi za industrijsko odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju farmacevtskih raziskav, gojitvi poskusnih živalih ali pri proizvodnji gensko spremenjenih organizmov ali implatantov, če ta industrijska odpadna voda nastaja na območju naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin in se čisti v isti čistilni napravi kot industrijska odpadna voda iz teh naprav.

3. člen

(mejne vrednosti)

(1) Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki se odvaja neposredno in posredno v vode ali javno kanalizacijo, so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
(2) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za industrijsko odpadno vodo iz naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogi 1 te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.
(3) Če se odpadna voda iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin odvaja neposredno v komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odvajanje odpadne vode v povezovalni kanal med napravo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin in komunalno ali skupno čistilno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določijo mejne vrednosti na podlagi mnenja upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave tako, da je omogočeno brezhibno obratovanje čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi zaradi odvajanja odpadne vode iz komunalne ali skupne čistilne naprave.

4. člen

(ukrepi za zmanjševanje obremenjevanja voda)

Posebni ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin z namenom doseganja mejnih vrednosti iz te uredbe, so:
1. zmanjšanje porabe vode in zmanjševanje količin industrijske odpadne vode:
– nadomeščanje mokrih postopkov hlajenja s suhimi, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno,
– zapiranje krogotokov hladilne vode in ponovna uporaba zgolj toplotno obremenjene hladilne vode v proizvodnem procesu, če tehnologija in zahteve v zvezi z doseganjem kakovosti izdelkov to dopuščajo,
– uporaba očiščene procesne vode v obtočnih hladilnih sistemih, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno,
– uporaba čistilnih postopkov, ki varčujejo z vodo (npr. pranje v nasprotnem toku pri čiščenju izdelkov),
– kroženje ali večkratna uporaba manj obremenjenih kondenzatov, ali vode za pranje ali spiranje ter uporaba ukrepov za vmesno čiščenje, če je to potrebno,
– uporaba brezvodnih postopkov za ustvarjanje podtlaka,
– uporaba brezvodnih postopkov za čiščenje odpadnih plinov, če je to zaradi lastnosti odpadnih plinov mogoče,
– opustitev uporabe mešalnih kondenzatorjev, kadar je to mogoče;
2. zajemanje in odvajanje padavinske odpadne vode, hladilne vode in industrijske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim sistemom;
3. prednostna uporaba takih proizvodnih surovin pomožnih snovi ter proizvodnih postopkov, ki omogočajo ponovno uporabo surovin in pomožnih sredstev ali ostankov proizvodnega procesa, ki jih vsebuje odpadna voda (npr. katalizatorjev, ekstrakcijskih sredstev, kislin in lugov ali tekočin za pranje), če to ni v nasprotju z zahtevami predpisov, ki urejajo varstvo avtorskih pravic in kakovost farmacevtskih izdelkov;
4. pri načrtovanju tehnologije izbrati take proizvodne postopke in katalizatorje, ki:
– omogočajo čim boljši izkoristek,
– preprečujejo nastanek zmesi izomer tako, da zaradi tega niso potrebni kasnejši postopki ločevanja, pri katerih nastane veliko odpadne vode;
5. ločeno zajemanje in po možnosti ponovno izkoriščanje toplote močno koncentrirane onesnažene industrijske odpadne vode ali ostankov obdelave vode, ki se ne morejo ponovno uporabiti;
6. upoštevanje ekotoksikoloških podatkov o surovinah in pomožnih snoveh, ki so navedeni v varnostnih listih pri njihovem izboru tako, da se zmanjša možnost nastanka nevarnih reakcijskih produktov v proizvodnih procesih na raven, ki omogoča obdelavo industrijske odpadne vode z biološkimi postopki;
7. uporaba z avtomatiko podprtih ukrepov za nadzor nad tehnološkimi procesi z namenom čim večjega izkoristka vhodnih surovin, zmanjšanja količine neželenih stranskih produktov in preostanka snovi na najmanjšo mogočo mero ter zgodnjega odkrivanja in odpravljanja motenj obratovanja naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov;
8. blaženje hidravličnih obremenitev čistilnih naprav zlasti koničnih zaradi močno onesnažene odpadne vode s prerazporejanjem količin odpadne vode;
9. fizikalno-kemično in biološko čiščenje industrijske odpadne vode z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem ali posrednem odvajanju v vodo;
10. fizikalno-kemično čiščenje industrijske odpadne vode pri odvajanju odpadne vode v javno kanalizacijo in
11. recikliranje ali odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo v posameznih fazah proizvodnje, in drugih trdnih ali tekočih ostankov iz obdelave industrijske odpadne vode.

5. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

6. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zmanjšuje porabe vode ali ne zmanjšuje količin industrijske odpadne vode z najmanj enim od ukrepov iz 1. točke 4. člena te uredbe,
– ne zajema ali ne odvaja padavinske odpadne vode in industrijske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim sistemom v skladu z 2. točko 4. člena te uredbe,
– prednostno ne uporablja takih proizvodnih surovin in pomožnih snovi ter proizvodnih postopkov, ki omogočajo ponovno uporabo surovin in pomožnih sredstev ali ostankov proizvodnega procesa, v skladu s 3. točko 4. člena te uredbe,
– ne uporablja proizvodnih postopkov in katalizatorjev z lastnostmi iz 4. točke 4. člena te uredbe;
– ne zajema ločeno močno koncentrirane onesnažene industrijske odpadne vode ali ostankov obdelave vode v skladu s 5. točko 4. člena te uredbe;
– ne uporablja z avtomatiko podprtih ukrepov za nadzor nad tehnološkimi procesi zaradi namenov iz 7. točke 4. člena te uredbe,
– nima sistema za blaženje hidravličnih obremenitev zlasti koničnih zaradi močno onesnažene odpadne vode v skladu z 8. točko 4. člena te uredbe,
– ne zagotavlja čiščenja industrijske odpadne vode v skladu z 9. ali 10. točko 4. člena te uredbe,
– ne zagotavlja recikliranja ali odstranjevanja odpadkov v skladu z 11. točko 4. člena te uredbe ali
– ne prilagodi obratovanja obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij snovi zahtevam iz 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.

7. člen

(prilagoditev obstoječih naprav)

(1) Upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin mora prilagoditi obratovanje obstoječe naprave mejnim vrednostim emisije snovi iz priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(2) Do prilagoditve obstoječih naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin v skladu s prejšnjim odstavkom se za obstoječe naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za industrijsko odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v prilogi 2 te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin prilagoditi obratovanje obstoječe naprave v skladu s 3. členom te uredbe, če se poveča njena proizvodna zmogljivost za več kakor 25% in se zaradi povečanja proizvodne zmogljivosti naprave poveča letna količina nevarnih snovi, ki se odvede z industrijsko odpadno vodo v vode ali v javno kanalizacijo, za več kot 10%.
(5) Proizvodna zmogljivost obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, ki jo opredeli proizvajalec naprave in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom naprave, izraža pa se v količini farmacevtskih izdelkov ali učinkovin, ki nastanejo ali se obdelajo v 24 urah obratovanja naprave ali v 1 uri, če naprava ne more obratovati neprekinjeno 24 ur.

8. člen

(prehodne določbe)

(1) Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega morajo biti pred iztokom v vode odpadne vode iz te javne kanalizacije očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Če obstoječa naprava za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz te naprave odvaja neposredno v vode, če je iz dokumentacije, priložene vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije.

9. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-98/007/5

Ljubljana, dne 4. oktobra 2007

EVA 2007-2511-0160

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r.
Predsednik

                                                       PRILOGA 1

   Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz
naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin za
odvajanje neposredno in posredno v vode in javno kanalizacijo.

+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Parameter        |Izražen | Enota |  Odvajanje |  Odvajanje v |
|odpadne vode     |  kot   |       | neposredno |     javno    |
|                 |        |       | in posredno| kanalizacijo |
|                 |        |       |   v vode   |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|I. SPLOŠNI       |        |       |            |              |
|PARAMETRI        |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Temperatura      |        |  0 °C |     30     |      40      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|pH-vrednost      |        |       |   6,5–9,0  |    6,5–9,5   |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Neraztopljene    |        |  mg/l |     (b)    |      (a)     |
|snovi            |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Usedljive snovi  |        |  ml/l |     0,3    |      20      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|II. BIOLOŠKI     |        |       |            |              |
|PARAMETRI        |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Strupenost za    |  S(D)  |       |      5     |       –      |
|vodne bolhe      |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|III. ANORGANSKI  |        |       |            |              |
|PARAMETRI        |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Aluminij         |   Al   |  mg/l |     3,0    |       –      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Celotni krom *   |   Cr   |  mg/l |     0,5    |      0,5     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Baker *          |   Cu   |  mg/l |     0,5    |      0,5     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Nikelj *         |   Ni   |  mg/l |     0,5    |      0,5     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Živo srebro *    |   Hg   |  mg/l |    0,01    |     0,01     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Cink*            |   Zn   |  mg/l |     2,0    |      2,0     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Kositer *        |   Sn   |  mg/l |     2,0    |      2,0     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Klor – prosti *  | Cl(2)  |  mg/l |     0,2    |      0,2     |
|(c)              |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Celotni klor *   | Cl(2)  |  mg/l |     0,5    |      0,5     |
|(d)              |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Amonijev dušik * |   N    |  mg/l |     (e)    |      (f)     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Nitrit *         |   N    |  mg/l |     (g)    |      10      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Celotni dušik    |   N    |  mg/l |   50 (h)   |       –      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Celotni fosfor   |   P    |  mg/l |   5,0 (i)  |       –      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Sulfat           | SO(4)  |  mg/l |     (j)    |      200     |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|IV. ORGANSKI     |        |       |            |              |
|PARAMETRI        |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Celotni organski |   C    |  mg/l |   30 (k)   |       –      |
|ogljik (TOC)     |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Kemijska potreba |  O(2)  |  mg/l |   120 (l)  |       –      |
|po kisiku (KPK)  |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Biokemijska      |  O(2)  |  mg/l |   25 (m)   |       –      |
|potreba po       |        |       |            |              |
|kisiku (BPK(5))  |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Težkohlapne      |        |  mg/l |     20     |      150     |
|lipofilne snovi  |        |       |            |              |
|(maščobe,        |        |       |            |              |
|mineralna olja)  |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Fenoli*          |        |  mg/l |     0,1    |      10      |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Lahkohlapni      |        |  mg/l |     (n)    |      (n)     |
|aromatski        |        |       |            |              |
|ogljikovodiki *  |        |       |            |              |
|(BTX) (r)        |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Adsorbljivi      |   Cl   |  mg/l |     (o)    |      (o)     |
|organski         |        |       |            |              |
|halogeni * (AOX) |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Lahkohlapni      |   Cl   |  mg/l |     (p)    |      (p)     |
|halogenirani     |        |       |            |              |
|ogljikovodiki *  |        |       |            |              |
|(LKCH) (s)       |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+
|Vsota anionskih  |        |  mg/l |     2,0    |      (a)     |
|in neionskih     |        |       |            |              |
|tenzidov         |        |       |            |              |
+-----------------+--------+-------+------------+--------------+

   Oznaka * označuje nevarno snov, druge oznake v preglednici
pa pomenijo naslednje:
   (a) mejna vrednost koncentracije vsote anionskih in
neionskih tenzidov ter neraztopljenih snovi v odpadni vodi se
določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi mnenja
upravljavca javne kanalizacije oziroma upravljavca komunalne
ali skupne čistilne naprave kot vrednost, pri kateri ni
škodljivega vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo;
   (b) mejna vrednost koncentracije neraztopljenih snovi je
pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode 100 mg/l,
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode 30
mg/l;
   (c) če je zaradi varstva zdravja ljudi treba v tehnološkem
procesu sterilizirati izdelke, dele naprave ali sisteme za
odpadno vodo, je mejna vrednost koncentracije prostega klora za
odvajanje v vode enaka 0,5 mg/l;
   (d) če je zaradi varstva zdravja ljudi treba v tehnološkem
procesu sterilizirati izdelke, dele naprave ali sisteme za
odpadno vodo, je mejna vrednost koncentracije celotnega klora
za odvajanje v vode in v javno kanalizacijo enaka 0,7 mg/l, pri
čemer je višja vrednost dovoljena v časovnem obdobju največ 7
dni zapored;
   (e) mejna vrednost koncentracije amonijevega dušika je pri
odvajanju neposredno ali posredno v vode pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi 20 mg/l in
   – formulaciji 10 mg/l;
   Če se odpadne vode odvaja na občutljivem območju zaradi
evtrofikacije v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, je mejna
vrednost amonijevega dušika določena posredno z vrednostjo, pri
kateri koncentracija celotnega dušika ne presega 40 mg/l;
   (f) za industrijsko odpadno vodo, ki odteka na komunalno ali
skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 2000
populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE), je
mejna vrednost amonijevega dušika 100 mg/l, za odpadno vodo, ki
odteka na komunalno ali skupno čistilno napravo z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2000 PE, je mejna vrednost
200 mg/l;
   (g) mejna vrednost koncentracije nitrita je pri odvajanju
neposredno ali posredno v vode pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi 5 mg/l in
   – formulaciji 1 mg/l;
   (h) če se industrijska odpadna voda odvaja posredno ali
neposredno v vode na občutljivem območju zaradi evtrofikacije v
skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, je mejna vrednost
koncentracije celotnega dušika 40 mg/l;
   (i) če se industrijska odpadna voda odvaja na občutljivem
območju zaradi evtrofikacije, določenem v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav, je mejna koncentracija 2 mg/l;
   (j) mejna vrednost koncentracije sulfata za odvajanje
posredno ali neposredno v vode se določi v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v
vode in javno kanalizacijo;
   (k) če je na dotoku na čistilno napravo za industrijsko
odpadno vodo koncentracija TOC večja od 200 mg/l, je
koncentracija TOC na iztoku čistilne naprave lahko večja od
mejne vrednosti, vendar ne sme presegati vrednosti, ki se
izračuna na podlagi koncentracije TOC na dotoku na čistilno
napravo in učinka čiščenja čistilne naprave za TOC, ki mora
biti večji od 85%, pri čemer se učinek čiščenja izračuna kot
razmerje med dnevno povprečno vrednostjo koncentracije TOC na
dotoku na čistilno napravo in enako vrednostjo na iztoku
čistilne naprave;
   (l) če je na dotoku na čistilno napravo za industrijsko
odpadno vodo KPK večja od 600 mg/l, je koncentracija KPK na
iztoku čistilne naprave lahko večja od mejne vrednosti, vendar
ne sme presegati vrednosti, ki se izračuna na podlagi
koncentracije KPK na dotoku na čistilno napravo in učinka
čiščenja čistilne naprave za KPK, ki mora biti večji od 85%,
pri čemer se učinek čiščenja izračuna kot razmerje med dnevno
povprečno vrednostjo koncentracije KPK na dotoku na čistilno
napravo in enako vrednostjo na iztoku čistilne naprave;
   (m) mejna vrednost koncentracije BPK(5) je za odvajanje
posredno ali neposredno v vode pri predhodni obdelavi ali
proizvodnji učinkovin ali pomožnih snovi 40 mg/l;
   (n) mejna vrednost koncentracije BTX je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode 0,5 mg/l in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 5,0 mg/l, pri čemer je mejna
vrednost koncentracije benzena 0,5 mg/l,
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l;
   (o) mejna vrednost koncentracije AOX je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode in pri
odvajanju v javno kanalizacijo 10,0 mg/l. Pri odvajanju v javno
kanalizacijo se mejna koncentracija lahko ugotavlja tudi na
iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če
koncentracija AOX v odpadni vodi na iztoku čistilne naprave ne
presega 0,5 mg/l, se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določi
tudi višja vrednost AOX, če je k vlogi priloženo mnenje
upravljavca javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne
naprave, da takemu načinu odvajanja ne nasprotuje.
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 1,0 mg/l;
   (p) mejna vrednost koncentracije LKCH je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode in pri
odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l. Pri odvajanju v javno
kanalizacijo se mejna koncentracija lahko ugotavlja tudi na
iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če
koncentracija LKCH v odpadni vodi na iztoku čistilne naprave ne
presega 0,1 mg/l, je mejna vrednost LKCH pri odvajanju v javno
kanalizacijo 3 mg/l.
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l;
   (r) lahkohlapni aromatski ogljikovodiki (BTX) so vsota
benzena, toluena, etilbenzena in ksilena, pri čemer se za vsako
posamezno spojino posebej izvajajo meritve in določajo letne
količine nevarne snovi. Pri ksilenu se upošteva vsoto orto,
meta in para izomere;
   (s) alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 °C
(LKCH) so vsota izmerjenih koncentracij triklorometana,
diklorometana, tetraklorometana, 1,2-dikloroetana, 1,1-
dikloroetena, trikloroetena in trikloroetena, pri čemer se za
vsako posamezno spojino posebej izvajajo meritve in določajo
letne količine nevarne snovi.

     PRILOGA 2

   Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz
obstoječih naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in
učinkovin za odvajanje neposredno in posredno v vode in javno
kanalizacijo

+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Parameter     | Izražen | Enota |  Odvajanje  |  Odvajanje v  |
|odpadne vode  |   kot   |       |  neposredno |     javno     |
|              |         |       |in posredno v| kanalizacijo  |
|              |         |       |     vode    |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|I. SPLOŠNI    |         |       |             |               |
|PARAMETRI     |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Temperatura   |         |   °C  |      30     |      40       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|pH-vrednost   |         |       |   6,5–9,0   |    6,5–9,5    |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Neraztopljene |         |  mg/l |     (b)     |      (a)      |
|snovi         |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Usedljive     |         |  ml/l |     0,5     |      20       |
|snovi         |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|II. BIOLOŠKI  |         |       |             |               |
|PARAMETRI     |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Strupenost za |   S(D)  |       |      5      |       -       |
|vodne bolhe   |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|III.          |         |       |             |               |
|ANORGANSKI    |         |       |             |               |
|PARAMETRI     |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Aluminij      |    Al   |  mg/l |     3,0     |       –       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Celotni krom *|    Cr   |  mg/l |     0,5     |      0,5      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Baker *       |    Cu   |  mg/l |     0,5     |      0,5      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Nikelj *      |    Ni   |  mg/l |     0,5     |      0,5      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Živo srebro * |    Hg   |  mg/l |     0,01    |     0,01      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Cink*         |    Zn   |  mg/l |     2,0     |      2,0      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Kositer *     |    Sn   |  mg/l |     2,0     |      2,0      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Klor – prosti |  Cl(2)  |  mg/l |   0,2 (c)   |      0,5      |
|*             |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Celotni klor *|  Cl(2)  |  mg/l |   0,5 (d)   |      1,0      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Amonijev dušik|    N    |  mg/l |     (e)     |      (f)      |
|*             |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Nitrit *      |    N    |  mg/l |     (g)     |      10       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Celotni dušik |    N    |  mg/l |    50 (h)   |       –       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Celotni fosfor|    P    |  mg/l |   5,0 (i)   |       –       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Sulfat        |  SO(4)  |  mg/l |     (j)     |      300      |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|IV. ORGANSKI  |         |       |             |               |
|PARAMETRI     |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Celotni       |    C    |  mg/l |    30 (k)   |       –       |
|organski      |         |       |             |               |
|ogljik (TOC)  |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Kemijska      |   O(2)  |  mg/l |   120 (l)   |       –       |
|potreba po    |         |       |             |               |
|kisiku (KPK)  |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Biokemijska   |   O(2)  |  mg/l |    25 (m)   |       –       |
|potreba po    |         |       |             |               |
|kisiku (BPK   |         |       |             |               |
|(5))          |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Težkohlapne   |         |  mg/l |      20     |      150      |
|lipofilne     |         |       |             |               |
|snovi         |         |       |             |               |
|(maščobe,     |         |       |             |               |
|mineralna     |         |       |             |               |
|olja)         |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Fenoli*       |         |  mg/l |     0,1     |      10       |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Lahkohlapni   |         |  mg/l |     (n)     |      (n)      |
|aromatski     |         |       |             |               |
|ogljikovodiki |         |       |             |               |
|* (BTX) (r)   |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Adsorbljivi   |    Cl   |  mg/l |     (o)     |      (o)      |
|organski      |         |       |             |               |
|halogeni *    |         |       |             |               |
|(AOX)         |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Lahkohlapni   |    Cl   |  mg/l |     (p)     |      (p)      |
|halogenirani  |         |       |             |               |
|ogljikovodiki |         |       |             |               |
|* (LKCH) (s)  |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+
|Vsota         |         |  mg/l |     2,0     |      (a)      |
|anionskih in  |         |       |             |               |
|neionskih     |         |       |             |               |
|tenzidov      |         |       |             |               |
+--------------+---------+-------+-------------+---------------+

   Oznaka * označuje nevarno snov, druge oznake v preglednici
pa pomenijo naslednje:
   (a) mejna vrednost koncentracije vsote anionskih in
neionskih tenzidov ter neraztopljenih snovi v odpadni vodi se
določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi mnenja
upravljavca javne kanalizacije oziroma upravljavca komunalne
ali skupne čistilne naprave kot vrednost, pri kateri ni
škodljivega vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo;
   (b) mejna vrednost koncentracije neraztopljenih snovi je
pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode 100 mg/l,
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode 30
mg/l;
   (c) če je zaradi varstva zdravja ljudi treba v tehnološkem
procesu sterilizirati izdelke, dele naprave ali sisteme za
odpadno vodo, je mejna vrednost koncentracije prostega klora za
odvajanje v vode enaka 0,5 mg/l:
   (d) če je zaradi varstva zdravja ljudi treba v tehnološkem
procesu sterilizirati, izdelke, dele naprave ali sisteme za
odpadno vodo, je mejna vrednost koncentracije celotnega klora
za odvajanje v vode enaka 0,7 mg/l, pri čemer je višja vrednost
dovoljena v časovnem obdobju največ 7 dni zapored;
   (e) mejna vrednost koncentracije amonijevega dušika je pri
odvajanju neposredno ali posredno v vode pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi 20 mg/l in
   – formulaciji 10 mg/l;
   Če se odpadne vode odvaja na občutljivem območju zaradi
evtrofikacije v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, je mejna
vrednost amonijevega dušika določena posredno z vrednostjo, pri
kateri koncentracija celotnega dušika ne presega 40 mg/l;
   (f) za industrijsko odpadno vodo, ki odteka na komunalno ali
skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 2000
populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE), je
mejna vrednost amonijevega dušika 100 mg/l, za odpadno vodo, ki
odteka na komunalno ali skupno čistilno napravo z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2000 PE, je mejna vrednost
200 mg/l;
   (g) mejna vrednost koncentracije nitrita je pri odvajanju
neposredno ali posredno v vode pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi 5 mg/l in
   – formulaciji 1 mg/l;
   (h) če se industrijska odpadna voda odvaja posredno ali
neposredno v vode na občutljivem območju zaradi evtrofikacije v
skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, je mejna vrednost
koncentracije celotnega dušika 40 mg/l;
   (i) če se industrijska odpadna voda odvaja na občutljivem
območju zaradi evtrofikacije, določenem v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav, je mejna koncentracija 2 mg/l;
   (j) mejna vrednost koncentracije sulfata za odvajanje
posredno ali neposredno v vode se določi v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v
vode in javno kanalizacijo;
   (k) če je na dotoku na čistilno napravo za industrijsko
odpadno vodo koncentracija TOC večja od 200 mg/l, je
koncentracija TOC na iztoku čistilne naprave lahko večja od
mejne vrednosti, vendar ne sme presegati vrednosti, ki se
izračuna na podlagi koncentracije TOC na dotoku na čistilno
napravo in učinka čiščenja čistilne naprave za TOC, ki mora
biti večji od 85%, pri čemer se učinek čiščenja izračuna kot
razmerje med dnevno povprečno vrednostjo koncentracije TOC na
dotoku na čistilno napravo in enako vrednostjo na iztoku
čistilne naprave;
   (l) če je na dotoku na čistilno napravo za industrijsko
odpadno vodo KPK večja od 600 mg/l, je koncentracija KPK na
iztoku čistilne naprave lahko večja od mejne vrednosti, vendar
ne sme presegati vrednosti, ki se izračuna na podlagi
koncentracije KPK na dotoku na čistilno napravo in učinka
čiščenja čistilne naprave za KPK, ki mora biti večji od 85%,
pri čemer se učinek čiščenja izračuna kot razmerje med dnevno
povprečno vrednostjo koncentracije KPK na dotoku na čistilno
napravo in enako vrednostjo na iztoku čistilne naprave;
   (m) mejna vrednost koncentracije BPK(5) je za odvajanje
posredno ali neposredno v vode pri predhodni obdelavi ali
proizvodnji učinkovin ali pomožnih snovi 40 mg/l;
   (n) mejna vrednost koncentracije BTX je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode 0,5 mg/l in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 5,0 mg/l, pri čemer je mejna
vrednost koncentracije benzena 0,5 mg/l,
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l;
   (o) mejna vrednost koncentracije AOX je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode in pri
odvajanju v javno kanalizacijo 10,0 mg/l. Pri odvajanju v javno
kanalizacijo se mejna koncentracija lahko ugotavlja tudi na
iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če
koncentracija AOX v odpadni vodi na iztoku čistilne naprave ne
presega 0,5 mg/l, se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določi
tudi višja vrednost AOX, če je k vlogi priloženo mnenje
upravljavca javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne
naprave, da takemu načinu odvajanja ne nasprotuje.
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 1,0 mg/l;
   (p) mejna vrednost koncentracije LKCH je pri:
   – predhodni obdelavi ali proizvodnji učinkovin ali pomožnih
snovi pri odvajanju neposredno ali posredno v vode in pri
odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l. Pri odvajanju v javno
kanalizacijo se mejna koncentracija lahko ugotavlja tudi na
iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave. Če
koncentracija LKCH v odpadni vodi na iztoku čistilne naprave ne
presega 0,1 mg/l, je mejna vrednost LKCH pri odvajanju v javno
kanalizacijo 3 mg/l.
   – formulaciji za odvajanje neposredno ali posredno v vode in
pri odvajanju v javno kanalizacijo 0,1 mg/l;
   (r) lahkohlapni aromatski ogljikovodiki (BTX) so vsota
benzena, toluena, etilbenzena in ksilena, pri čemer se za vsako
posamezno spojino posebej izvajajo meritve in določajo letne
količine nevarne snovi. Pri ksilenu se upošteva vsoto orto,
meta in para izomere;
   (s) alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 °C
(LKCH) so vsota izmerjenih koncentracij triklorometana,
diklorometana, tetraklorometana, 1,2-dikloroetana, 1,1-
dikloroetena, trikloroetena in trikloroetena, pri čemer se za
vsako posamezno spojino posebej izvajajo meritve in določajo
letne količine nevarne snovi.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti