Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 dne 12. 9. 2007.
(2) S to uredbo se za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu Uredba 1698/05/ES) zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembah in popravku Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 384 z dne 29. 12. 2006, str. 8),
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike, (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu Uredba 1290/05/ES) zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 378/2007 z dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembah Uredbe (ES) št. 1290/2005, (UL L št. 95 z dne 5. 4. 2007, str. 1),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005, (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu Uredba 1320/06/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja, (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74; v nadaljnjem besedilu Uredba 1975/06/ES), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15; v nadaljnjem besedilu Uredba 1974/06/ES), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 434/2007 z dne 20. aprila 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, (UL L št. 104 z dne 21. 4. 2007, str. 8),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91, (UL L št. 355, z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu Uredba 1848/06/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 171, z dne 23. 6. 2006, str. 90; v nadaljnjem besedilu Uredba 885/06/ES),
– Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013), (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20; v nadaljnjem besedilu Sklep Sveta 55/06/ES),
– Sporočila Komisije smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu Sporočilo Komisije 2004/C 244/02).
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5; v nadaljnjem besedilu Uredba 1998/06/ES), zadnjič spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/2007 z dne 27. aprila 2007 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP, (UL L št. 209 z dne 9. 8. 2007, str. 48) in za uresničevanje izvajanja PRP 2007–2013 določa:
– vrste ukrepov,
– upravičene naložbe in aktivnosti,
– upravičence,
– upravičene stroške,
– pogoje za upravičenost,
– merila za izbor,
– postopke za izvajanje posameznih ukrepov,
– nadzor nad izvajanjem ukrepov,
– višino sredstev ter finančne kriterije za posamezne ukrepe.

(1) V skladu z 20. členom Uredbe 1698/05/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
– Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu,
– Pomoč mladim prevzemnikom kmetij,
– Zgodnje upokojevanje kmetov,
– Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
– Povečanje gospodarske vrednosti gozdov,
– Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom,
– Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva,
– Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane,
– Podpora skupinam proizvajalcev, pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,
– Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.
(2) V skladu z 52. členom Uredbe1698/05/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
– Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti,
– Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij,
– Obnova in razvoj vasi,
– Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja.
(3) V skladu z 63. členom Uredbe 1698/05/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi (v nadaljnjem besedilu: LEADER):
– Izvajanje lokalnih razvojnih strategij,
– Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
– Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. PRP 2007–2013 je dokument Republike Slovenije, ki ga je odobrila Evropska komisija in vsebuje prednostne naloge v Republiki Sloveniji na področju razvoja podeželja.
2. Vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki kandidira za pridobitev sredstev po tej uredbi.
3. Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi.
4. Prejemnik sredstev je upravičenec, ki je za izvedene aktivnosti prejel sredstva po tej uredbi.
5. Kmetijsko gospodinjstvo so člani kmečke družine, ki živijo na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma na naslovu kmetijskega gospodarstva in sicer:
– nosilec kmetijske dejavnosti,
– njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegov zakonec ali zunajzakonski partner,
– njegovi brati in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci,
– njegovi starši,
– njegovi stari starši,
– posvojitelj.
6. Kombinirana naložba je naložba, kadar je na podlagi te uredbe izveden en razpis za dva ali več ukrepov PRP 2007–2013 za kombinirane naložbe.
(2) V besedilu uredbe uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

(1) Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/05/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
(2) Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/05/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu ARSKTRP).
(3) Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Pisarna LEADER je enota znotraj MKGP.

(1) Predmet podpore v okviru tega ukrepa je:
1. usposabljanje, izredno izobraževanje oziroma pridobitev certifikata o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah s področja kmetijstva, gozdarstva ali živilske dejavnosti, v skladu z predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;
2. usposabljanje, ki predstavlja pogoj za pridobitev podpore v okviru nekaterih ukrepov 1. in 2. osi PRP 2007–2013;
3. usposabljanje za pridobitev posebnih znanj v skladu s tematskimi sklopi, ki bodo opredeljeni z javnim razpisom.
(2) Usposabljanje se lahko izvaja tudi kot e-izobraževanje.

(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški za usposabljanje, izredno izobraževanje in pridobitev certifikata za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije po delih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne kvalifikacije, oziroma po programih poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja;
2. stroški za usposabljanje po programih, ki jih potrdi MKGP in so pogoj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
3. stroški za usposabljanje, ki je pogoj za pridobitev podpore v okviru ukrepov 1. in 2. osi PRP 2007–2013;
4. stroški za usposabljanje za pridobitev posebnih znanj v skladu s tematskimi sklopi, ki bodo opredeljeni v javnem razpisu.
(2) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013. Uveljavljajo se lahko stroški za tekoče in preteklo leto. Višina zgornjih upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom.
(3) Neupravičeni stroški so stroški za redno izobraževanje.

Vlagatelji so kmetijskega gospodarstva, živilska oziroma lesno predelovalna podjetja, ki so proizvajalci ter se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (11957E) (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi) ter lastniki zasebnih gozdov.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi MKGP;
2. usposabljanje ali izobraževanje ni del rednega izobraževalnega sistema;
3. usposabljanje mora biti dokazljivo s potrdilom o udeležbi na usposabljanju ali s potrdilom o uspešnem zaključku usposabljanja;
4. za usposabljanje mora biti izdan račun;
5. stroški usposabljanja morajo biti plačani strani vlagatelja.
(2) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pravne oziroma fizične oseba, ki izvajajo:
1. usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije izvajajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo kadrovske in materialne pogoje navedene v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti za posamezni poklic. Seznam usposobljenih izvajalcev vodi MKGP;
2. usposabljanje za izpopolnjevanje in izredno izobraževanje izvajajo pravne in fizične osebe, ki imajo verificirane izobraževalne programe pri Ministrstvu za šolstvo in šport in po katerih se lahko pridobi poklicne kvalifikacije, kot jih določa katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti s področja biotehnike;
3. usposabljanje za postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij izvajajo izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki so vpisani v register izvajalcev postopkov pri Državnem izpitnem centru;
4. usposabljanje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah izvajajo pravne in fizične osebe, ki so vpisane v register izvajalcev programov pri MKGP;
5. usposabljanje za posamezne tematske sklope izvajajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo kadrovske in materialne pogoje opredeljene na javnem razpisu.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 100% upravičenih stroškov. Najmanjši znesek dodeljene pomoči na osebo znaša 50 eurov letno, najvišji znesek na osebo znaša do 1.000 eurov letno. Posamezen upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju pridobi največ 30.000 eurov.
(2) V skladu s postopkom določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(3) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 13.570.600 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.

Podporo predstavlja enkratna finančna pomoč, ki ne zajema upravičenih stroškov.

Do podpore pomoči mladim prevzemnikom kmetij so upravičeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, oziroma vlagatelji, ki so dopolnili 40 let v letu prijave na razpis in prvič lastniško prevzemajo kmetijo.

Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora ob oddaji vloge imeti v lasti vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, razen v primeru kmetij, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ali z intenzivno vzrejo perutnine za meso ali jajca ali z vzrejo kuncev za meso ali z intenzivno vzrejo govedi, konjev, prašičev ali drobnice. V teh primerih mora imeti vlagatelj ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin, oziroma imeti v stalni reji vsaj:
a) 1000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b) 50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu v primeru reje kuncev za meso ali
c) 5 GVŽ živali za intenzivno vzrejo govedi, konjev, prašičev ali drobnice.
Za 1 ha primerljive kmetijske površine se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja, pridelava gob ali
– 8 ha gozdov.
Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa;
2. prvi lastniški prevzem kmetije mora biti izveden v roku največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev iz naslova tega ukrepa. Kot prvi lastniški prevzem kmetije se upošteva prvi lastniški prevzem celotne kmetije. Kot lastniški prevzem se šteje vpis v zemljiško knjigo oziroma predložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi lastniški prevzem se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je večja kot kmetija, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj in za namen tega ukrepa še ni koristil sredstev;
3. ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani vlagatelja, oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca iz naslova zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti. Iz prevzema so lahko izključena zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži prenosnik ali pa se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev, da mora kmetijsko gospodarstvo tudi po odpisu takih kmetijskih zemljišč izpolnjevati pogoj glede minimalnega obsega primerljivih kmetijskih površin v lasti;
4. vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge ustrezna poklicna znanja in mora biti ustrezno usposobljen. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora mladi prevzemnik imeti:
a) najmanj dokončano osnovno šolo in najmanj 5 let izkušenj z delom na kmetiji in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanimi dejavnostmi; ali
b) najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezane dejavnosti in najmanj 3 leta izkušenj z delom na kmetiji;
5. v primeru, da vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev z vidika ustreznih poklicnih znanj in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najkasneje v roku 36 mesecev od izdaje odločbe. Načrt izobraževanja mora biti v tem primeru naveden v poslovnem načrtu;
6. prejemnik sredstev se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu podpore iz naslova tega ukrepa;
7. vlagatelj mora predložiti poslovni načrt v skladu z drugo točko 13. člena Uredbe 1974/06/ES;
8. če prejemnik sredstev ob kontroli, ki se izvede po preteku treh let po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev iz naslova tega ukrepa ne izpolni ciljev, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu, mora vrniti vsa prejeta sredstva iz naslova tega ukrepa. V primeru, da poslovni načrt predvideva tudi naložbe iz ukrepa VI. poglavja te uredbe ter pridobi podporo, mora cilje, ki si jih je zadal s poslovnim načrtom, izpolniti najkasneje v roku pet let od zadnjega izplačila sredstev iz naslova VI. poglavja te uredbe;
9. v primeru, da na osnovi vsebine predloženega poslovnega načrta, na razpisu iz drugih ukrepov po tej uredbi, ni uspel pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, se smatra, da ni kršil določil poslovnega načrta;
10. upravičenec mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o dodelitvi sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že izvaja spremljanje gospodarjenja na podlagi vodenja knjigovodstva po drugih predpisih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno.

(1) Višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog in znaša do 40.000 eurov na upravičenca.
(2) Pri vlogah se ocenjuje:
– razvojni, regionalni in socialni vidiki kmetije,
– tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
– okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
– stroški prenosa kmetije.
(3) V skladu s postopkom določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 35.253.235 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na mlajšega prevzemnika.

Vlagatelji so fizične osebe, ki bodo nepreklicno prenehali s pridobitno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo in bodo celotno kmetijsko gospodarstvo prenesli na izbranega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosniki).

(1) Prenosnik kmetijskega gospodarstva mora na dan oddaje vloge izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je starejši od 57 let;
2. je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3. še ni upokojen;
4. prenosnik je na kmetijskem gospodarstvu, ki je predmet prenosa, kmetoval vsaj zadnjih 10 let;
5. kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša, mora imeti v lasti vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin;
6. prenosnik mora nepreklicno prenehati s pridobitno dejavnostjo, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom;
7. prenosnik mora celotno kmetijsko gospodarstvo predati izbranemu prevzemniku; za svoje potrebe lahko obdrži stanovanjsko enoto v primeru, da ima prevzemnik že v lasti primerno stanovanjsko enoto, ter največ 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin;
8. prenosnik je bil vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.
(2) Za 1 ha primerljive kmetijske površine se za namen iz tega ukrepa šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja, pridelava gob ali
– 8 ha gozdov.
Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa.
(3) Prevzemnik kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na dan prenosa, to je z dnem overitve podpisa pogodbe, ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a) 40 let v primeru prvega lastniškega prevzema, ali
b) 50 let v primeru, da gre za povečanje njegovega kmetijskega gospodarstva;
2. najkasneje na dan oddaje vloge mora naslediti celotno kmetijsko gospodarstvo, razen dovoljenih 0,5 ha primerljivih površin, ki jih lahko zadrži prenosnik;
3. najkasneje na dan oddaje vloge mora postati nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva;
4. kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega od njiju, ki izpolnjuje vse pogoje, določene za prevzemnika in nastopa kot podpisnik tripartitne pogodbe;
5. na prevzetih površinah mora kmetovati vsaj še za obdobje prejemanja rente;
6. za kmetovanje mora biti primerno usposobljen, kar pomeni, da mora imeti vsaj 5 let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti oziroma najmanj 3 leta izkušenj v primeru, da ima dokončano najmanj poklicno šolo s področja kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti;
7. predložiti mora poslovni načrt v skladu z drugo točko 13. člena Uredbe 1974/06/ES;
8. najkasneje eno leto po podpisu tripartitne pogodbe mora uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu (FADN ali knjigovodstvo ali vsakoleten opis stanja na kmetijskem gospodarstvu).
(4) V primeru, da je več solastnikov kmetijskega gospodarstva in vsi izpolnjujejo pogoje, si lahko glede na delež solastništva delijo rento. V primeru, da je več solastnikov in le eden izpolnjuje pogoje, le-ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu, vendar mora biti kmetijsko gospodarstvo preneseno na istega prevzemnika v celoti.
(5) V primeru smrti prenosnika v obdobju prejemanja rente, se renta lahko prenese na zakonskega partnerja oziroma osebo, s katero je prejemnik živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, ali nepreskrbljene otroke, če dohodki partnerja ali otrok ne presegajo minimalne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(6) Prenos kmetijskega gospodarstva mora biti izveden v roku največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev iz naslova tega ukrepa.
(7) V času, ko je prenosnik upravičen do rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in za katero dohodek na kmetijskem gospodarstvu ne dosega višine, predpisane za obvezno zavarovanje kmetov v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V času prekinitve izplačevanja rente zavarovanec ne sme prekiniti zavarovanja.
(8) Vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prejšnjega odstavka traja vsaj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma do končnega prenehanja izplačevanja rente.
(9) Šteje se, da člani kmetijskega gospodarstva, ki so kmetijsko dejavnost opravljali skupaj s prenosnikom pred prenosom kmetijskega gospodarstva in so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani, po prenosu opravljajo kmetijsko dejavnost v okviru kmetijskega gospodarstva prevzemnika.
(10) Obveznost zavarovanja v skladu s 7. odstavkom tega člena velja za tiste prenosnike iz 4. odstavka tega člena, ki uživajo rento ali delež rente in so bili do vstopa v ukrep pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.

(1) Celotno obdobje prejemanja rente je do 10 let. Čas trajanja rente je omejen na 70. rojstni dan prenosnika.
(2) Ko prenosnik pridobi pokojnino, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine.
(3) Finančna pomoč se zagotavlja v obliki rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Renta je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto in iz variabilnega dela, ki je odvisen od velikosti prenesenega kmetijskega gospodarstva. Variabilni del se izračuna na podlagi prenesenih primerljivih kmetijskih površin v letu vstopa v ukrep. Za vsak ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ za vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin. Če je preneseno kmetijsko gospodarstvo večje, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča.
(4) Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana pozitivna odločba, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge in se začne izplačevati po podpisu tripartitne pogodbe s strani vseh treh strank.
(5) Če je v obdobju prejemanja rente v skladu s to uredbo prekinjeno izplačevanje rente, se čas prekinitve všteva v obdobje upravičenosti do rente in se za ta čas obdobje prejemanja rente ne podaljša.
(6) Celoten znesek prejete rente v vsem obdobju ne sme presegati 110.000 eurov na prenosnika oziroma prenosnike.
(7) V skladu s postopkom določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(8) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 38.097.939 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 14.617.997 eurov iz naslova izvajanja ukrepa Zgodnje upokojevanje iz Programa razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004.

(1) Podpore bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi, vključno z naložbami, namenjenimi izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. V okviru ukrepa se bodo podpirale naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) kakor tudi naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v okviru združenj kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe).
(2) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc;
2. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor sodi tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo;
4. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike (Program ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010 ali kasneje);
5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
7. nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme namenjene primarni kmetijski pridelavi oziroma storitvam s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenju in trženju kmetijskih proizvodov;
8. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10% vrednosti celotne naložbe;
9. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov ter hmeljišč;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v postavitev pašnikov in obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, v okviru izvedenih komasacij;
13. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki lahko predstavlja samostojno naložbo in v izgradnjo pripadajočih vodnih virov;
14. naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
15. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Glede na obseg naložb bo podpora dodeljena enostavnim in zahtevnim naložbam. Enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost ne presega 50.000 eurov, zahtevne naložbe pa so naložbe katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroške novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in transport) prevoz in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del);
3. pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4. nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme namenjene primarni kmetijski pridelavi oziroma opravljanju storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenju in trženju kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5. nakup kmetijskih zemljišč;
6. stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov ter hmeljišč;
7. nakup in postavitev zavarovanih prostorov;
8. nakup in postavitev mrež proti toči;
9. stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.) ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10. stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12. nakup namakalne opreme;
13. stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14. prispevek v naravi;
15. stroški povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva in nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme;
16. splošni stroške za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v deležu do 15% upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. V primeru, da je naložba že začeta v predhodnem obdobju se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Splošni stroški so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(3) Naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe, razen v primeru:
1. javnega razpisa za leti 2007 in 2008 za nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
2. naložb v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov.
(4) Do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi kmetje, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz IV. poglavja te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega ocenjene tržne vrednosti.
(5) Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Naložba mora biti zaključena pred zadnjim izplačilom sredstev. Kot zaključek naložbe se šteje:
1. uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo,
2. vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne ter transportne opreme v proizvodni proces,
3. vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč ter čebeljih družin v ustrezne registre,
4. vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(7) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/05/ES, se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema, itd),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije.
(8) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine izven dejavnosti, ki so predmet podpore po tem poglavju;
2. nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih;
4. naložbe, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. skladno z določili točke a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/05/ES, mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a) podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, na enoto vloženega dela. V primeru, da kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta, ki je prejel podporo v skladu z določili iz IV. poglavja te uredbe, ob predložitvi vloge še ne izvaja kmetijske dejavnosti, mora biti ta pogoj izpolnjen najkasneje ob zaključku naložbe;
b) kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred letom objave javnega razpisa;
c) izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb;
d) v primeru zahtevnih naložb mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
e) kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj 1 stalno zaposleno osebo za polni delovni čas (velja za pravne osebe in s.p.);
f) kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali druga oblika fizične osebe, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. Obrazložitev, kaj se šteje kot polna delovna moč, se določi v javnem razpisu;
3. skladno z določili točke b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/05/ES, mora biti naložba v skladu s standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve, in sicer:
a) pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje na novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti. Od navedenih standardov se kot novo uvedeni standard šteje le standard za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma, s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen,
b) mladim kmetom, ki prejmejo podporo v okviru ukrepa iz poglavja III. te uredbe, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma prvega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta;
4. kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c) stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
5. prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge (enostavne naložbe), oziroma iz poslovnega načrta (zahtevne naložbe);
6. upošteva se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni tržni ureditvi. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo do zaključka naložbe;
7. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
8. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
9. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredeljil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
10. v primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
11. v primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma adaptacije prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se bo nahajal v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, izgradnje oziroma adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznali le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo;
12. vlagatelj mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o dodelitvi sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že izvaja spremljanje gospodarjenja iz naslova knjigovodstva po dejanski dohodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
13. vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah:
a) če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije,
b) če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države;
14. vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
15. dodatni pogoj za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija je:
a) vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva. V primerih, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo z javnim razpisom.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. vpliv na kakovost (kakovost in varnost kmetijskih proizvodov in živil),
2. usposobljenost kmetijskega gospodarstva (izobrazba in starost upravičenca),
3. pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (prihodek iz kmetijske dejavnosti, velikost kmetijskega gospodarstva glede na zagotavljanje delovnih mest),
4. vpliv na okolje (okoljska sprejemljivost projekta oziroma kmetijskega gospodarstva, energetska učinkovitost naložbe),
5. območje izvajanja naložbe (razvojne regije, območja s posebnimi omejitvami);
6. prilagajanje podnebnim spremembam.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 40% priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe1698/05/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50% priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja podporo za naložbe iz naslova mladega kmeta v skladu z določili iz IV. poglavja te uredbe, delež sofinanciranja znaša do vključno 60% priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES oziroma do vključno 50% priznane vrednosti naložbe, kadar gre za naložbe kmetijskih gospodarstev izven območij iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES.
(2) V primeru nakupa kmetijske mehanizacije znaša delež podpore do vključno 30% priznane vrednosti naložbe. V primeru nakupa specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območjih znaša delež podpore do vključno 40% priznane vrednosti naložbe. Seznam specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območjih je določen v javnem razpisu.
(3) Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 1.000.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 2.000.000 eurov podpore.
(4) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu.
(5) Pri izvedbi naložbe se kot opravičljiv strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca, skladno z določili 54. člena Uredbe 1974/06/ES.
(6) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, v primeru, ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se objavijo v javnem razpisu in opredelijo v razpisni dokumentaciji.
(7) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(8) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 82.334.549 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz naslova izvajanja ukrepa Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske Skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 dne 18. 6. 2004.

Predmet podpore so naložbe v:
1. gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: namen A);
2. nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa (v nadaljnjem besedilu: namen B).

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz namena A so:
1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in opreme;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in opreme;
3. prispevek upravičenca v naravi (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4. splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta, in sicer honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, do višine 10% priznanih upravičenih stroškov naložbe.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz namena B so:
1. stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2. stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, vezano na investicijo;
3. stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na investicijo; splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. Seznam mehanizacije in opreme je določen v javnem razpisu.
(3) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. V primeru, da je naložba že začeta v predhodnem obdobju se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007.
(4) Naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev, razen v primeru nakupa gozdarske mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo, v primeru uveljavljanja podpore na podlagi javnega razpisa za leto 2007.
(5) Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena so upravičeni splošni stroški lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(7) Naložba mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. Kot zaključek naložbe se šteje:
1. za namen A: opravljen strokovni prevzem gozdne ceste oziroma gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2. za namen B: pridobljeno dokazilo o prevzemu mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa.
(8) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/05/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema, itd);
3. bančne stroške in stroške garancij;
4. stroške promocije;
5. nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo;
6. podpora se ne dodeli vlagateljem v težavah skladno s smernicami Skupnosti;
7. naložbe za dejavnost trgovine.

Vlagatelji za namen A in B so:
1. pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki gozdov v zasebni lasti na območju Republike Slovenije;
2. občine in njihove zveze, ki so lastniki gozdov.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. Z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b) večja varnost pri delu v gozdu,
c) večja izraba proizvodnega potenciala gozdov.
Prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge.
2. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstva okolja.
3. V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje.
4. V primeru naložb za namen A in B v območjih iz člena 36 (a) (i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES mora imeti vlagatelj v lasti v navedenih območjih več kot 50% gozdne posesti.
5. V primeru, da je upravičenec občina ali zveza občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa.
6. Če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi.
7. Vlagatelj ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Vlagatelj se tudi obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu opredeljenem z vlogo.
8. Vlagatelj, ki kandidira za oba namena (A in B) mora vložiti dve ločeni vlogi.
9. Vlagatelj lahko kandidira za namen B le z enim kosom ene vrste mehanizacije in ene vrste opreme.
10. V primeru nakupa mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec v roku 2 let od prejema odločbe o dodelitvi sredstev predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela.
11. Če zahtevanih pogojev za namen iz 2. točke 25. člena te uredbe ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za izvajanje sečnje in spravila ali da dejavnost opravlja v okviru strojnega krožka. Registrirano dejavnost mora opravljati najmanj dve leti pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev iz tega poglavja.
12. Gozdna posest vlagatelja ne sme biti manjša od 0,5 ha.
13. Sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države ter gozdove v lasti pravnih oseb, ki je 50% v lasti države.
(2) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz namena A:
1. Možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdno gojitvenega načrta.
2. Gozdna cesta omogoča letno transport vsaj 10 m3 lesa na 100 m gozdne ceste.
3. Gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3 m3 lesa na 100 m gozdne vlake.
4. Pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne cesto ali gozdne vlake, ki se gradi ali rekonstruira po predpisih, ki urejajo graditev objektov in gradnjo gozdnih prometnic.
5. Izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev podpor iz namena B:
1. V primeru nakupa opreme za sečnjo in spravilo mora imeti lastnik gozda ob predložitvi vloge v lasti vsaj 3 ha gozda, oziroma posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
2. V primeru nakupa mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
3. V primeru nakupa mehanizacije za strojno sečnjo, mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 2500 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
(4) Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije.
(5) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezni namen upravičenih naložb se določijo z javnim razpisom.

(1) Za namen A in B:
1. Stopnja sofinanciranja za območja iz člena 36 (a) (i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES znaša do 60% upravičenih stroškov.
2. Stopnja sofinanciranja za območja izven območij iz člena 36 (a) (i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES znaša do 50% upravičenih stroškov.
3. Najnižji znesek dodeljene javne pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene javne pomoči pa do 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013, iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 500.000 eurov pomoči.
(2) Pri izvedbi naložbe se kot opravičljiv strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca, skladno z določili 54. člena Uredbe 1974/06/ES.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. V primeru večjih gradbenih del začasne oziroma končno gradbeno situacijo, potrjene s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(4) V skladu s postopkom določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(5) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 24.939.252 eurov javnih sredstev.

Predmet podpore so naložbe v:
1. predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbe, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2. predelavo in trženje živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3. prvo stopnjo predelave in trženja lesa.

(1) Upravičeni stroški so:
1. nakup nepremičnin za mikro, mala in srednja podjetja v deležu, ki se določi v javnem razpisu;
2. gradnje in obnove nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. stroški nakupa novih strojev in nove tehnološke opreme, kamor sodi tudi strošek nakupa laboratorijske, računalniške, strojne in programske opreme;
4. splošni stroški:
– izdatki arhitektom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za naložbo, v obsegu do 8% vseh upravičenih stroškov naložbe,
– študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti ter stroški nadzornikov del, neposredno povezanih z naložbo, kjer so najvišji priznani upravičeni stroški do 4% vseh upravičenih stroškov naložbe.
Zgornja višina in seznam upravičenih stroškov sta opredeljena v javnem razpisu.
(2) Pri namenih pod 2. in 3. točko prejšnjega člena se do spremembe PRP 2007–2013 upoštevajo pravila de minimis.
(3) Do nakupa nepremičnin so upravičena mikro, majhna in srednja podjetja.
Vlagatelj mora pridobiti potrdilo neodvisnega kvalificiranega cenilca ali pooblaščenega uradnega organa, da nakupna cena nepremičnine ne presega njene tržne vrednosti.
Možen je nakup nepremičnin, ki omogočajo industrijsko zaključeno proizvodno celoto, kar pomeni, da so izključno ter v celoti kupljene za namene prejšnjega člena.
Industrijsko zaključeno proizvodno celoto vlagatelj izkaže:
a) s tem, da se po nakupu nepremičnin izvede tehnični prevzem objekta in priloži uporabno dovoljenje, ob izstavitvi zahtevka za izplačilo sredstev,
b) v primeru nakupa objekta je nakup omejen na proizvodni objekt. V primeru, da so v proizvodnem objektu tudi skladiščne površine, se kot upravičen strošek štejejo površine v obsegu proizvodnega objekta,
c) prenova objekta s stroji in opremo mora biti po nakupu celovita, kar pomeni, da dosežejo stroški prenove objekta ter novih strojev in opreme, najmanj 50% vrednosti upravičenih stroškov investicije.
(4) Upravičeni stroški naložbe so v primeru 1. točke prejšnjega člena stroški, nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. V primeru 2. in 3. točke in kombiniranih investicij z 1., 2. in 3. točke prejšnjega člena, so upravičeni stroški samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev.
Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, so upravičeni splošni stroški lahko nastali, v primeru naložb iz 1. točke prejšnjega člena, tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/05/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2. rabljeno opremo;
3. naložbe izven območja Republike Slovenije;
4. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema, itd);
5. bančne stroške;
6. stroške promocije;
7. splošne upravne stroške;
8. naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena proizvodnji, vezani na naložbo.
(7) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine;
2. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih;
3. naložbe, ki ne predstavljajo zaključene celote oziroma predvidevajo še dodatna vlaganja po zaključku;
4. naložbe, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov;
5. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo.

(1) Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. gospodarska družba,
2. zadruga,
3. samostojni podjetnik posameznik,
4. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
5. agrarna in pašna skupnost na podlagi pogodbe ali
6. kmetija, ki se ukvarja s pridelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk.
(2) Za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka podjetja, in sicer:
– za mikro, majhna in srednja podjetja,
– za velika podjetja, ki zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3) Za namene iz 3. točke 30. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka za mikro podjetja.
(4) Za izračun velikosti podjetja se upošteva priporočilo komisije 2003/361/EC, ki je dostopno na spletni strani MKGP.

(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora dokazati izboljšanje splošne učinkovitosti. Ekonomska upravičenost zahtevnih naložb mora biti razvidna iz poslovnega načrta. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti in ekonomsko upravičenosti naložbe, so opredeljena v javnem razpisu.
Poslovni načrt, mora biti izdelan samo za zahtevne naložbe in sicer v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh ARSKTRP. Poslovni načrt mora biti izdelan za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
2. vlagatelj mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c) usposobitev mikro podjetja za izpolnjevanje na novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti,
d) stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
e) uvajanje izboljšav s področja higjene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
3. v primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
4. v primeru, da vlagatelj kandidira na pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se nahaja ali se bo nahajala v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd.), kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo;
5. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.
(2) Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji glede na vrsto registracije:
1. vlagatelj pod točko 1., 2. in 3., prejšnjega člena te uredbe:
a) mora biti registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore,
b) ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 2004/C 244/02, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije in imeti poravnane davke in prispevke do države,
c) upravičena so podjetja, ki so poslovala najmanj dve leti pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev iz tega poglavja ter imela v tem obdobju povprečno najmanj dva zaposlena;
2. vlagatelj pod točko 4., prejšnjega člena te uredbe mora:
a) biti nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma član kmetijskega gospodinjstva, ki se ukvarja s prvo stopnjo predelave lesa, predelavo živil ali kmetijskih proizvodov,
b) nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko v času oddaje vloge star največ 60 let,
c) biti vpisan v register dopolnilnih dejavnosti na MKGP za predelavo lesa, predelavo živil ali kmetijskih proizvodov,
d) izvesti naložbo na kmetiji,
e) kot nosilec dopolnilne dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države;
3. vlagatelj pod točko 5., prejšnjega člena te uredbe mora:
a) biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev na MKGP kot planina,
b) izvesti naložbo na planini,
c) kot nosilec dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države;
4. vlagatelj pod točko 6., prejšnjega člena te uredbe mora:
a) biti nosilec kmetijskega gospodarstva in vpisan v register kmetijskih gospodarstev ali register pridelovalcev grozdja in vina na MKGP,
b) izvesti naložbo na kmetiji,
c) kot nosilec kmetije imeti poravnane vse davke in prispevke do države,
d) nosilec kmetijskega gospodarstva je lahko v času oddaje vloge star največ 60 let.
(3) Naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov na posamezno naložbo znaša do 80.000 eurov so enostavne naložbe. V primeru, da skupna vrednost upravičenih stroškov posamezne naložbe presega 80.000 eurov so zahtevne naložbe.
(4) Vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev za naložbo.
(5) Naložba iz prve točke 30. člena te uredbe se mora zaključiti po terminskem planu v pogodbi in ne sme biti zaključena pred datumom izdaje odločbe.
(6) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe in posamezne upravičence so obrazloženi v javnem razpisu.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
– ekonomski vidik naložbe,
– družbeno-socialni vidik naložbe,
– naravovarstveni vidik naložbe,
– tehnološki vidik naložbe,
– regionalni vidik naložbe.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk in minimalno število točk za ekonomski vidik naložbe, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Podpora za namene iz tega poglavja znaša:
1. za mikro podjetja:
– do 45% priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe,
– do 50% priznane vrednosti naložbe za namene iz 3. točke 30. člena te uredbe;
2. za majhna podjetja:
– do 45% priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe;
3. za srednja podjetja:
– do 45% priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. točke 30. člena te uredbe,
– do 35% priznane vrednosti naložbe za namene iz 2. točke 30. člena te uredbe in kombiniranih naložb iz 1. in 2. točke 30. člen a te uredbe;
4. za velika podjetja iz tretjega odstavka 32. člena te uredbe:
– do 25% priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe.
(2) V primeru, da vlagatelj uveljavlja podporo za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe za naložbe v produkte, katerih surovina so kmetijski pridelki ekološke pridelave pridobi 5% višji delež podpore.
(3) Najnižji znesek javne pomoči znaša 3.500 eurov, najvišji znesek za posamezne vrste naložb pa je naslednji:
a) za namene iz 1. točke 30. člena te uredbe do 1.800.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 pridobi največ do 4.000.000 eurov pomoči;
b) za namene iz 2. in 3. točke 30. člena te uredbe in kombiniranih naložb iz 1., 2. in 3. točke 30. člena te uredbe do 200.000 eurov v zadnjih treh proračunskih letih.
(4) V primeru sheme de minimis, pridobi prejemnik sredstev največ 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bile lahko s takšnim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči.
(5) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. V primeru večjih gradbenih del začasne oziroma končno gradbeno situacijo, potrjene s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(6) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 93.171.965 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 1.600.936 eurov iz naslova izvajanja ukrepa Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 dne 18. 6. 2004.

(1) Podpore v okviru tega ukrepa se dodelijo za:
1. podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura;
2. podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov ter izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov.
(2) V okviru podukrepa št. 1 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. komasacije, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
2. izgradnja in ureditev nove infrastrukture, ki je potrebna v povezavi s komasacijami in je predvidena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja ter je neposredno povezana s kmetijstvom.
(3) V okviru podukrepa št. 2 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. izgradnja in dograditev velikih namakalnih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča;
2. tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora;
3. izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov, namenjenih izobraževanju in certificiranju uporabnikov namakalnih sistemov, s poudarkom na tehnologijah za zmanjšanje porabe vode in zmanjšanje vnosa nitratov in pesticidov v tla.

(1) Upravičeni stroški za naložbe v okviru podukrepa št. 1 so:
1. geodetska dela;
2. stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, stroški razgradnje stare infrastrukture oziroma infrastrukture, ki po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja ni več predvidena (gre za infrastrukturo, ki je v lasti oziroma v upravljanju občine) ter betonska dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe do višine 20% upravičenih stroškov iz 1. in 2. točke tega odstavka. Splošni stroški so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, priprava idejne zasnove ureditve komasacijskega in ostale dokumentacije, ki je potreba za uvedbo komasacije, priprava ostalih idejnih projektov, stroški nastali v zvezi z ustanavljanjem komasacijskega odbora, stroški nastali v zvezi s pripravo projektantskega predračuna izvedbe komasacije oziroma za posledično nastalo novo infrastrukturo, stroški za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije, dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije, nakup patentov in licenc.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o odobritvi sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so splošni stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena lahko nastali pred datumom odločbe o odobritvi sredstev, vendar niso nastali pred 1. 1. 2002.
(4) Upravičeni stroški za naložbe v okviru podukrepa št. 2 so:
1. stroški odkupa zemljišč za skupne objekte oziroma infrastrukturo (črpališča, transformatorske postaje, vodohrame, razširitev melioracijskih jarkov za namene ekoremediacije, odkup zemljišč za zaščitne vetrne pasove, itd.);
2. stroški za izvedbo študij, meritev in poskusnih črpanj, potrebnih za pridobitev vodne pravice;
3. vsi stroški za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije (dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije, ter ostala po razpisu zahtevana dokumentacija);
4. stroški strokovne recenzije in potrebna strokovna mnenja, stroški izvedbe javnega razpisa za izgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
5. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo izgradnje, za geodetska dela ter za izvedbo izgradnje, stroški sadilnega materiala za izvedbo ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov, ter vključene morebitne odškodnine lastnikom oziroma zakupnikom zemljišč, ki nastanejo kot posledica gradnje;
6. stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji;
7. stroški plačila fiksnih obratovalnih stroškov, potrebnih za zagon sistema – plačilo elektrodistribucijskega soglasja, ter plačilo zavarovanja objektov za prvo leto delovanja ter morebitni stroški prve zimske konzervacije črpališča, če je to potrebno izvesti pred predajo sistema v uporabo (npr. sistem pridobi uporabno dovoljenje pozimi, začne se pa uporabljati šele spomladi);
8. stroški vseh del za izvedbo investicije tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov in investicije v namakalno infrastrukturo in drugo tehnično in materialno opremo namakalnih centrov;
9. drugi materialni in splošni stroški za opremljanje namakalnih centrov, za katere bo zgornja višina določena z javnim razpisom.
(5) Upravičeni stroški naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o odobritvi sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni ostali splošni stroški od 1. do 4. točke četrtega odstavka tega člena lahko nastali pred datumom sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev med ARSKTRP in upravičencem, vendar niso nastali pred 1. 1. 2002.
(7) Podpore se ne dodelijo za:
1. komasacije, pri katerih je v komasacijsko območje vključenih več kot 30% nekmetijskih zemljišč (glede na podatke občinskih prostorskih aktov);
2. infrastrukturo, ki je opredeljena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, vendar pa ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva (npr. kolesarske poti in drugi rekreativni objekti, tematske poti, parkovne ureditve, občinske lokalne ceste, občinske kategorizirane javne poti, regionalne ceste, državne ceste, regulacijske jarke, regulacije potokov, rek, …).

(1) Vlagatelji so:
1. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 1 so vlagatelji občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije;
2. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 2 so vlagatelji fizične ali pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč bodočega ali obstoječega melioracijskega sistema pooblastijo za vodenje investicije, upravičenci oziroma končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki ali večletni zakupniki zemljišč, ki bodo melioracijski sistem uporabljali. Za izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov pa so vlagatelji zahtevka ustrezno registrirane pravne osebe, ki so na predhodnem javnem natečaju izbrani kot usposobljeni za izvedbo del namakalnih centrov v Sloveniji.

(1) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru 1. točke drugega odstavka 36. člena so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo komasacije;
2. finančno ovrednotenje komasacije;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe komasacije, ki mora biti zaključena najkasneje v obdobju treh let po odobritvi vloge;
4. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov komasacije, določena z javnim razpisom;
5. prevzem pravic, obveznosti in odgovornosti s strani vlagatelja, ki izhajajo iz investitorstva komasacije;
6. zagotovitev finančnih sredstev s strani vlagatelja za posledično nastalo novo infrastrukturo, predvideno v idejni zasnovi komasacije;
7. vlagatelj je dolžan izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
8. do podpor so upravičena tista komasacijska območja, pri katerih je povprečno število parcel na ha višje od dveh parcel na ha.
(2) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru v okviru 2. točke drugega odstavka 36. člena so:
1. ustrezna tehnična dokumentacija in vsa dovoljenja za izgradnjo nove infrastrukture na komasacijskem območju;
2. dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. 1. 2000 ali kasneje;
3. finančno ovrednotenje projekta;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najkasneje v obdobju treh let po odobritvi vloge;
5. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta, določena z javnim razpisom;
6. prevzem pravic, obveznosti in odgovornosti s strani vlagatelja, ki izhajajo iz investitorstva;
7. komasacijski postopek mora biti najmanj v fazi potrditve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja;
8. vlagatelj je dolžan izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
9. vloga mora zajemati celotno, do sofinanciranja upravičeno novo infrastrukturo, opredeljeno v potrjeni idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja. Vlagatelj mora izkazati funkcionalnost do sofinanciranja upravičene nove infrastrukture.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru 1. točke tretjega odstavka 36. člena so:
1. ustrezna tehnična dokumentacija in vsa dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture, na katero je podana pozitivna revizija usposobljenega revidenta, izbranega na predhodnem javnem natečaju, ki ga izvede MKGP ter pozitivno soglasje na projekt, ki ga poda še pooblaščen upravljalec oziroma koncesionar hidromeliracijskih sistemov na območju gradnje;
2. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta, ki je določena z javnim razpisom in ki mora imeti priloženo pozitivno revizijo usposobljenega revidenta, izbranega na predhodnem javnem natečaju, ki ga izvede MKGP;
3. finančno ovrednotenje projekta;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najkasneje v obdobju dveh let po odobritvi vloge, oziroma za izgradnjo večjih vodnih akumulacij, največ pet let po odobritvi vloge;
5. za področje namakalnega sistema mora biti vzpostavljen sistem trženja in skladiščenja proizvodov intenzivne pridelave, kar izkazuje vlagatelj s kopijami pogodb ali predpogodb, oziroma z ustreznim programom trženja in skladiščenja;
6. vlagatelj je dolžan izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
7. do zaključka investicije, predložiti pogodbe med lastnikom javnega namakalnega sistema in tistimi lastniki oziroma najemniki zemljišč znotraj namakalnega sistema, ki so se strinjali z uvedbo namakalnega sistema. Svoje strinjanje so ti lastniki oziroma zakupniki potrdili z izjavami, potrebnimi za postopek o uvedbi velikega namakalnega sistema. To so izjave, ki potrjujejo strinjanje z uvedbo namakalnega sistema in zavezo o uporabi novo izgrajenega namakalnega sistem, ter o plačevanju vseh stroškov za delovanje in vzdrževanje tega sistema. Te pogodbe morajo vsebovati vse informacije o obveznostih uporabnikov, dogovor o načinu plačila vode, fiksnih obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja, ter vse informacije o morebitnih sankcijah v primeru kršenja dogovorov in določil javnega razpisa za ta ukrep. Vzorec pogodbe mora biti predhodno usklajen in potrjen s strani upravljalca oziroma koncesionarja hidromelioracijskih sistemov na tistem območju.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru 2. in 3. točke tretjega odstavka 36. člena so:
1. ustrezna tehnična dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev objektov in infrastrukture, na katero je podana pozitivna revizija usposobljenega revidenta, izbranega na predhodnem javnem natečaju, ki ga izvede MKGP;
2. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta;
3. pri naložbah v tehnične posodobitve javnih namakalnih sistemov morajo posodobitve izkazovati vsaj 25% racionalnejšo porabo vode in električne energije;
4. finančno ovrednotenje projekta;
5. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti zaključena najkasneje v obdobju treh let po odobritvi vloge, izjema je primer nepredvidenih okoliščin, kjer mora biti podaljšanje izvedbe predhodno pisno odobreno s strani ARSKTRP;
6. vlagatelj je dolžan izbrati izvajalca operativnih del izvedbe po predpisih, ki določajo pravila javnega naročanja;
7. pred zaključkom investicije mora izvajalec pridobiti pozitivno soglasje oziroma oceno na izvedbo del upravljalca oziroma koncesionarja hidromelioracijskih sistemov na območju gradnje.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. zemljiško strukturni vidik,
2. ekonomski vidik,
3. okoljski prostorski vidik,
4. regionalni vidik in
5. družbeno-socialni vidik.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do 100% upravičenih stroškov;
2. najmanjši znesek dodeljene pomoči je 20.000 eurov, najvišji znesek dodeljene pomoči je do 1.500.000 eurov;
3. podpore na tem ukrepu se bodo dodeljevale na podlagi javnih razpisov v okviru posameznih podukrepov.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 43.633.949 eurov javnih sredstev, ki se med podukrepa delijo v razmerju 40:60 v korist podukrepa št. 2.

(1) Predmet podpore je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov nastalih zaradi sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti. Upravičene sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. posebni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled),
3. integrirana pridelava in
4. višja kakovost.
(2) Predmet podpore je delno pokritje stalnih stroškov, ki nastanejo z vključitvijo in s sodelovanjem v shemah kakovosti hrane ter ima obliko letnega plačila. Vlagatelji lahko na letni ravni uveljavljajo za delno pokritje stalnih stroškov. Podpora se upravičencu dodeli letno v enkratnem izplačilu, vendar največ za obdobje petih let. Stopnja podpore je natančneje določena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji in sicer glede na shemo kakovosti in vrsto proizvoda. Stalni stroški se pri posebnih kmetijskih pridelkih oziroma živilih in proizvodih višje kakovosti določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvoda in proizvodnje. Stalni stroški se pri ekološki pridelavi in predelavi ter integrirani pridelavi določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvodnje in velikost kmetijskega gospodarstva.

(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stalni stroški, ki nastanejo z vključitvijo in sodelovanjem v shemah kakovosti in zajemajo za:
1. ekološko pridelavo in predelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavljajo skladnost s predpisi iz tega področja (letna kontrola pridelave na kmetijskem gospodarstvu, letna kontrola predelovalnega obrata na kmetijskem gospodarstvu, kontrola skupine proizvajalcev),
– stroške analiz preiskav živil rastlinskega izvora, krme in tal,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti);
2. posebne kmetijske pridelke oziroma živila in višjo kakovost:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost z zahtevami iz specifikacij (certificiranje, letna zunanja kontrola, nenapovedana zunanja kontrola, kontrola skupin proizvajalcev, notranja kontrola),
– stroške analiz preiskav vzorcev kmetijskih proizvodov oziroma Surovin, zahtevanih v specifikacijah proizvodov,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti).
3. integrirano pridelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi iz tega področja (letna kontrola pridelave),
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti).
(2) Do podpore so upravičeni stalni stroški nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013.
(3) Podpore se ne dodelijo za:
– kmetijska gospodarstva, ki prejemajo povrnitev stroškov kontrole v letih 2007–2010 po predpisu, ki ureja plačila za kmetjjsko okoljske ukrepe iz programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo od 2004–2006,
– kmetijska gospodarstva, ki prejmejo za isti namen podporo preko ukrepov I. stebra kmetijske politike navedenih v Uredbi 1974/06/ES,
– sheme, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje,
– stroške vzdrževanja in najema objektov.

(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva ter opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije in so vključeni v eno od shem kakovosti Skupnosti ali nacionalno shemo kakovosti.
(2) Do podpore so upravičeni samo proizvajalci kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi.

Vlagatelj mora predložiti:
1. za ekološko pridelavo oziroma predelavo:
a) v primeru prehodnega obdobja dokazilo, da je kmetijsko gospodarstvo v postopku certificiranja,
b) v primeru že opravljenega postopka certificiranja kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli;
2. za ostale sheme kakovosti, ki so upravičene po tem poglavju, kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli, ki dokazujejo vključitev v upravičeno shemo kakovosti.

(1) Finančna pomoč se dodeli v obliki letnega izplačila na podlagi letnih vlog.
(2) Vlagatelji, ki so vključeni v sheme kakovosti, so upravičeni do letne podpore v višini:
– do 1.500 eurov za posebne kmetijske pridelke oziroma živila (sheme Skupnosti) in za proizvode višje kakovost (nacionalna shema),
– do 3.000 eurov za ekološko pridelavo in predelavo (sheme Skupnosti),
– do 1.000 eurov za integrirano pridelavo (nacionalna shema).
(3) V skladu s postopkom določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.
(5) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 18.570.337 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore je delno pokritje izvajanja aktivnosti skupinam proizvajalcev za:
1. informiranje potrošnikov,
2. oglaševanje in
3. pospeševanje prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije.
(2) Upravičene sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije znotraj tega ukrepa so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. posebni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled),
3. kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP),
4. integrirana pridelava in
5. višja kakovost.
(3) Podpore se ne dodelijo za:
– iste aktivnosti, ki so podprte z Uredbo (ES) št. 2826/2000 (UL L št. 328 z dne 23. 12. 2000),
– promocijo označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, ter pravnih ali fizičnih oseb, katerih ime se ne nanaša na ime zaščitenega proizvoda oziroma naziva sheme kakovosti (v primeru načina pridelave),
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo preko ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedene v Uredbi 1974/06/ES,
– aktivnosti, ki jih vložijo poklicne ali panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev in se znotraj tega poglavja ne priznajo kot skupine proizvajalcev.

(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stroški nastali pri izvajanju aktivnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti hrane, in sicer:
– stroški organizacije, priprave in sodelovanja na javnih nastopih, sejmih, tržnicah, razstavah, oddajah, delavnicah in drugih oblikah javnih nastopov oziroma dogodkov,
– stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih kanalih komunikacije,
– stroški priprave, izdaje in distribucije informacijskega in promocijskega materiala za namene obveščanja potrošnikov in javnosti ter pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti,
– stroški organizacije in vodenja drugih ustreznih oblik oglaševanja za namene informiranja in pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti.
(2) Do podpore so upravičeni stroški nastali po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev. Do podpore so upravičeni tudi stroški priprave programa pospeševanja prodaje skupine proizvajalcev, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013.

(1) Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, vključene v eno od upravičenih shem kakovosti za določen kmetijski proizvod ali živilo ter uporabljajo pripadajoč simbol kakovosti oziroma zaščitni znak in:
– so zaščitile svoje proizvode na ravni EU oziroma so njihovi proizvodi že zaščiteni na nacionalni ravni in so v postopku pridobivanja evropske zaščite za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ter zajamčeno tradicionalno posebnost,
– predstavljajo proizvajalce ekološko pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z oznako ekološke pridelave,
– predstavljajo proizvajalce integrirano pridelanih pridelkov oziroma živil z oznako integrirane pridelave,
– so zaščitile svoje proizvode na nacionalni ravni z oznako višja kakovost,
– predstavljajo proizvajalce kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP).
(2) Skupno vlogo lahko vloži tudi več skupin proizvajalcev, ki so posamezni upravičenci znotraj tega ukrepa. Vlogo vloži pooblaščena skupina proizvajalcev v imenu vseh upravičenih skupin proizvajalcev.

(1) Pogoji za pridobitev sredstev so:
1. skupina proizvajalcev je pravno ustanovljena pri pristojnem organu Republike Slovenije, ki združuje proizvajalce ene od upravičenih shem kakovosti,
2. skupina proizvajalcev oziroma člani skupine proizvajalcev uporabljajo simbol kakovosti oziroma zaščitni znak pripadajoče sheme kakovosti,
3. izdelan program pospeševanja prodaje skupine proizvajalcev, ki vsebuje dva dela, in sicer:
a) vizijo razvoja pospeševanja prodaje, oglaševanja in informiranja za petletno obdobje, razdeljeno po letih in pričakovanimi učinki ter
b) natančen načrt aktivnosti oziroma projekt informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje, za katere se skupina proizvajalcev prijavi na razpis.
(2) Oblike informiranja in pospeševanja prodaje morajo opozarjati na posebne lastnosti in prednosti proizvoda iz upravičene sheme kakovosti, z določenim zaščitnim znakom oziroma simbolom kakovosti, še zlasti opozarjati na kakovost, posebne načine pridelave in predelave, specifične načine proizvodnje in na vpliv geografskega območja na kakovost proizvoda. Te vsebine morajo temeljiti na znanstvenih, tehničnih, tradicionalnih, zgodovinskih, proizvodnih ali drugih enakovrednih izsledkih.
(3) Pri izvajanju aktivnosti je obvezujoče, da se na materialih namenjenih za informiranje, oglaševanje in pospeševanje prodaje pojavi v ospredju ime zaščitenega proizvoda in zaščitni znak oziroma simbol kakovosti proizvoda, in sicer:
– za ekološke proizvode pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti,
– za proizvode, ki so zaščiteni po evropski zakonodaji, kot posebni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled), pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU ali nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti,
– za proizvode, ki so zaščiteni po nacionalni zakonodaji kot posebni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled) in so v postopku pridobivanja evropske zaščite, pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti,
– za proizvode, ki so integrirani in za proizvode zaščitene kot višja kakovost, pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti,
– za kakovostna vina ZGP, vrhunska vina ZGP in vino PTP pravilna navedba imena in območja.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. strokovna ocena:
– vrsta sheme kakovosti,
– usposobljenost skupine proizvajalcev;
2. ekonomska ocena:
– izvedljivost projekta in pričakovani učinki,
– ekonomska storilnost,
– tržna proizvodnja.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 70% upravičenih stroškov.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 6.619.268 eurov javnih sredstev.
(3) Za sheme kakovosti Skupnosti (ekološka pridelava in predelava, posebni kmetijski pridelki oziroma živila in kakovostna vina pridelana na določenem pridelovalnem območju) in nacionalne sheme kakovosti (integrirana pridelava in višja kakovost) znaša najvišji znesek podpore na razpis za projekt posameznemu upravičencu do 200.000 eurov.
(4) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.

(1) Podpora v okviru tega ukrepa se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in posebnih kmetijskih proizvodov ter je namenjena razbremenitvi njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja.
(2) Podpora se dodeli z namenom:
– povečanja obsega proizvodnje članov skupin proizvajalcev,
– povečanje skupnega trženja kmetijskih proizvodov,
– izvajanja skupnih projektov glede informiranja in promocije.
(3) Aktivnosti, ki so upravičene do podpore so namenjene izključno skupinam proizvajalcev, ki združujejo pridelovalce in predelovalce ekoloških ali posebnih kmetijskih proizvodov. Posebni kmetijski proizvodi, ki so upravičeni znotraj tega ukrepa so proizvodi, ki so v postopku zaščite oziroma so zaščiteni z naslednjimi označbami: zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled.
(4) Predmet podpore so naslednje upravičene aktivnosti:
– administrativno delovanje skupine proizvajalcev, ki vključuje usposobitev prostorov, registracijo skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in ostale opreme, stalna zaposlitev osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta, nabava opreme za namene skupnega trženja;
– oblikovanje skupnih pravil informiranja o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti.

(1) Upravičeni so stroški nastali pri izvajanju upravičenih aktivnostih administrativnega delovanja in ustanavljanja ter zajemajo:
– stroške administrativnega delovanja skupine proizvajalcev, kot so usposobitev prostorov, registracija skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in ostale opreme, stalna zaposlitev osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta;
– stroški nabave primerne opreme, ki je nujno potrebna za skupno trženje skupine proizvajalcev.
(2) Upravičeni so stroški nastali po izdaji odločbe o odobritvi sredstev do 31. 12. 2013.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka so stroški, nastali za pripravo operativnega programa dejavnosti skupine proizvajalcev, lahko nastali od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013.
(4) Višina podpore se izračuna na osnovi letne tržne proizvodnje posamezne skupine proizvajalcev.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
– projekte, ki jih vložijo poklicne oziroma panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev in se znotraj tega ukrepa ne kvalificirajo kot skupine proizvajalcev,
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, ki so navedene v Uredbi 1974/06/ES,
– skupine proizvajalcev, ki ne zastopajo ekoloških in posebnih kmetijskih proizvajalcev.

Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki jih je priznal pristojni organ Republike Slovenije najkasneje do 31. 12. 2013, ki:
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega ekološkega kmetijskega proizvoda za namene skupnega nastopa tega kmetijskega proizvoda na trgu,
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce iz določenega območja Republike Slovenije za namene skupnega nastopa ekoloških kmetijskih proizvodov tega območja na trgu,
– združuje proizvajalce določenega zaščitenega posebnega kmetijskega proizvoda za namene skupnega nastopa tega proizvoda na trgu.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev sredstev:
1. biti registrirani kot skupina proizvajalcev pri pristojnem organu Republike Slovenije za tržne namene,
2. združevati vsaj tri člane,
3. da skupina združuje proizvajalce ekoloških ali posebnih kmetijskih oziroma živilskih proizvodov,
4. imeti izdelan operativni program dejavnosti za obdobje najmanj petih let, ki vsebuje:
a) idejni načrt usklajevanja pridelave s povpraševanjem,
b) idejni načrt pospeševanja koncentracije ponudbe in skupnega trženja pridelkov svojih članov,
c) načrt priprave pravil skupnega trženja, informiranja in promocije.
(2) Do podpore so upravičene skupine proizvajalcev v obdobju prvih petih let po datumu priznanja skupine proizvajalcev na MKGP.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. strokovna ocena, ki zajema vrsto sheme kakovosti in usposobljenost skupine proizvajalcev,
2. ekonomska ocena tržne proizvodnje.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 5% obsega lastne tržne proizvodnje.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 2.896.057 eurov javnih sredstev.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.

(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji,
2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov izven Priloge I k Pogodbi in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji,
3. pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,
4. prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi na kmetiji (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in iz okoliških kmetij),
5. storitvene dejavnosti na kmetijah (turizem, varstvo otrok, varstvo starostnikov, varstvo invalidov, ipd.).
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/06/ES.

(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. posebno usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacijsko komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu IKT) in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške sodijo še stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme);
4. splošni stroški kot so, honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10% skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni splošni stroški lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
1. vouchersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-how, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. nakup gradbene mehanizacije,
11. naložbe v prostore za zasebno rabo,
12. podjetja v težavah,
13. podjetjem v sektorjih ribištva in ribogojstva ter premogovništva,
14. predelava živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi.

(1) Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
2. samostojni podjetnik posameznik,
3. gospodarska družba ali
4. zadruga;
ter je odgovorna oseba podjetja član kmetijskega gospodinjstva.
(2) Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetija mora biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev in biti aktivna;
2. vlagatelj mora imeti sedež in opravljati dejavnost na kmetiji;
3. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
4. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo s podrobnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen s strani odgovornega projektanta ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
5. vlagatelj mora biti registriran v skladu z tretjim odstavkom prejšnjega člena;
6. vlagatelj mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
7. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;
8. odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno bivališče na naslovu kmetije;
9. odgovorna oseba se mora v času oddaje vloge ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;
10. odgovorna oseba je lahko v času oddaje vloge stara največ 60 let;
11. imeti izdelan poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela, morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Za presojo poslovnega načrta se lahko najame zunanjega strokovnjaka;
12. naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije, ki sta dostopna na spletni strani MKGP;
13. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega kriterijev za mikro podjetja definirana po priporočilu Evropske Komisije 2003/361/EC (manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 eurov letnega prometa), ki je dostopno na spletni strani MKGP;
14. prijavni obrazec ter poslovni načrt oziroma program dela se posreduje na ARSKTRP tudi v elektronski obliki.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov, se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov.
(3) V primeru naložb v obnovljive vire energije, vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 eurov.
(4) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. v primeru fazne gradnje, predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik.
(5) Kadar gre za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se nahajajo ali se bodo nahajali v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob zaključku naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe za izvajanje socialno varstvene storitve za starostnike ali invalide, mora:
1. najkasneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za izvajanje teh storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program izvajanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so naslednje:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet podpore,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte) po knjigovodskih standardih;
2. kot zaključek naložbe se v primeru gradnje šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. naložba se mora zaključiti najkasneje v naslednjih dveh proračunskih letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev;
4. voditi poslovne knjige in o poslovnih rezultatih in doseganju ciljev poročati ARSKTRP vsaj še pet let po zaključku naložbe;
5. po zaključku naložbe mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Kmetija mora zagotoviti vsaj eno polno delovno moč. Izračun normativa, ki določa polno delovno moč, se opredeli v javnem razpisu.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni SKTE-3 regije v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik upravičenca.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi lahko bile s takšnim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca (v primeru večjih gradbenih del), z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 31.551.000 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore so naložbe v registrirana mikro podjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva za dejavnosti, določene z šestim odstavkom 66. člena te uredbe.
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/06/ES.

(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. Gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. Usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti;
3. Nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške sodijo še stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme);
4. Splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10% skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Podpore se ne dodelijo za:
1. vouchersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. naložbe v prostore za zasebno rabo.
(3) Do sredstev niso upravičena podjetja, ki:
1. so v težavah oziroma stanju kapitalske neustreznosti,
2. imajo neporavnane obveznosti do države.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma odločbe o dodelitvi sredstev do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni splošni stroški, ki so povezani z naložbo, lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(6) Do sredstev so upravičene naložbe za opravljanje dejavnosti, razvrščene v naslednja področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) SURS. Te dejavnosti so:
1. področje D – Predelovalne dejavnosti (razen DA – Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov, skupina 20.1 – Predelava lesa, žaganje, skobljanje ali impregnacija, DF – Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva, 27 – proizvodnja kovin)
2. področje E – Oskrba z električno energijo, plinom in vodo,
3. skupina 45.22 – Postavljanje ostrešij in krovska dela (pri uporabi tradicionalnih materialov lesa, kamenja in slame),
4. področje H Gostinstvo (razen hoteli, moteli, hotelska naselja in apartmajska naselja s tremi ali več zvezdicami, skupina 55.3 – Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov (razen 55.305), skupina 55.4 – Točenje pijač, skupina 55.5 – Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane),
5. skupina 60.213 – Dejavnost žičnic, vlečnic,
6. skupina 60.230 – Drug kopenski potniški promet (turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili),
7. skupina 72 – Obdelava podatkov, podatkovnih baz in s tem povezane dejavnosti,
8. skupina 74 – Druge poslovne dejavnosti,
9. področje M – Izobraževanje,
10. področje N – Zdravstvo in socialno varstvo,
11. področje O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti.

(1) Vlagatelji so podjetja, ki so ob oddaji vloge lahko registrirani kot:
1. samostojni podjetnik posameznik,
2. gospodarska družba ali
3. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora imeti sedež dejavnosti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije, ki sta dostopna na spletni strani MKGP;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen s strani odgovornega projektanta ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. vlagatelj mora biti registriran;
4. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
5. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;
6. vlagatelj mora zagotavljati z naložbo ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
7. odgovorna oseba vlagatelja je lahko v času oddaje vloge stara največ 60 let;
8. izdelan mora biti poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Za presojo poslovnega načrta se lahko najame zunanjega strokovnjaka;
9. naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije, ki sta dostopna na spletni strani MKGP ter izven kmetije;
10. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega kriterijev za mikro podjetja definirana po priporočilu Evropske Komisije 2003/361/EC (manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 eurov letnega prometa), ki je dostopno na spletni strani MKGP;
11. prijavni obrazec ter poslovni načrt oziroma program dela se posreduje na ARSKTRP tudi v elektronski obliki.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov, se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov.
(3) V primeru naložb v obnovljive vire energije, vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 eurov.
(4) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. v primeru fazne gradnje, predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik.
(5) kadar gre za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se nahajajo ali se bodo nahajali v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) V kolikor vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob zaključku naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) V kolikor vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe za izvajanje socialno varstvene storitve za starostnike ali invalide, mora izpolnjevati naslednje:
1. najkasneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za izvajanje teh storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program izvajanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so naslednje:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet pomoči,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte);
2. kot zaključek naložbe se v primeru gradnje šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. naložba se mora zaključiti v naslednjih dveh proračunskih letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev;
4. voditi poslovne knjige v skladu z zakonodajo in o poslovnih rezultatih in doseganju ciljev poročati ARSKTRP vsaj še pet let po zaključku naložbe;
5. po zaključku naložbe mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni SKTE-3 regije v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik upravičenca.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 20.000 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bile lahko s takšnim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca (v primeru večjih gradbenih del), z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 55.520.136 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. urejanje površin, ki služijo skupnim namenom in potrebam v podeželskih naseljih,
2. urejanje vaških jeder,
3. urejanje infrastrukture in povezav znotraj naselij,
4. obnavljanje in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva, na območju podeželskega prostora.

(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške sodijo še stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme);
– splošni stroški kot so, honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10% skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni splošni stroški, lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– vouchersko svetovanje,
– nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd),
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– namenske stavbe kot so cerkve, župnišča in ostale verske objekte, mrliške vežice, pokopališča in lovske ter ribiške domove.

Vlagatelji so občine.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen s strani odgovornega projektanta ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. vlagatelj lahko letno predloži samo eno vlogo po tem poglavju;
4. imeti izdelan investicijski načrt v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
5. naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta po sklepu Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije ter so določena z javnim razpisom;
6. naložba mora biti del občinskega razvojnega programa, potrjenega s strani občinskega sveta;
7. pridobiti soglasje Ministrstva za finance k finančnemu pokritju naložbe;
8. najvišja vrednost naložbe lahko na osnovi predračunske vrednosti ob prijavi znaša do 600.000 eurov;
9. vlagatelj je dolžan izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(2) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. v primeru fazne gradnje, predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik.
(3) Kadar gre za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se nahaja ali se bodo nahajali v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) Kot zaključek naložbe se v primeru gradnje šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti. Naložba se mora zaključiti najkasneje v dveh proračunskih letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni SKTE-3 regije, v kateri bo izvedena naložba,
2. velikost naselja, v katerem bo izvedena naložba,
3. stopnja brezposelnosti v občini, ki je višja od povprečne brezposelnosti v Republiki Sloveniji,
4. lokacija naložbe se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom (območje regijskih, krajinskih ali nacionalni park ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine).
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 50% priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek javne pomoči je 10.000 eurov. Upravičenec lahko pridobi največ do 750.000 eurov v programskem obdobju.
(2) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca (v primeru večjih gradbenih del), z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(3) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 30.259.000 eurov javnih sredstev.

(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. obnovo kulturne dediščine na podeželju (obnovo spomenikov – nepremične dediščine na podeželju kot so domačije in gospodarska poslopja),
2. muzeje na prostem,
3. eko muzeje,
4. prostore za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine,
5. ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezuje naravne in kulturne znamenitosti določenega območja.
(2) Pri izvedbi se pri upravičencih za katera veljajo pravila državnih pomoči upoštevajo pravila Uredbe 1998/06/ES.

(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del), konservatorsko-restavratorski posegi;
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške sodijo še stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme);
– Splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10% skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev do 31. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni splošni stroški lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– naložbe izven območja Republike Slovenije,
– vouchersko svetovanje,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– prevozna sredstva,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd),
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– kulturne spomenike ali območja, ki so v postopku denacionalizacije,
– premično dediščino,
– razstavne eksponate in razstavne zbirke.

Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter občine, ki so lastniki objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo in dovoljenja za naložbo;
2. vlagatelj ima poravnane obveznosti do države;
3. naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije, ki sta dostopna na spletni strani MKGP ter izven kmetije;
4. vlagatelj mora za naložbe iz 1., 2., 3. in 4. točke 77. člena te uredbe imeti pozitivno mnenje organa po zakonu o varstvu kulturne dediščine;
5. vlagatelj mora za naložbe iz 1, 2, 3. in 4. točke 77. člena te uredbe predložiti tudi petletni program upravljanja naložbe, v katerem je natančno opredeljena namembnost in je pozitivno ocenjen s strani pristojnega organa, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvu kulturne dediščine pristojen za varstvo kulturne dediščine;
6. gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
7. najvišja vrednost naložbe na podlagi predračunske vrednosti je lahko ob prijavi 360.000 eurov;
8. objekt oziroma območje iz 1. točke 77. člena te uredbe, mora biti razglašen za kulturni spomenik. Veljajo le stalne razglasitve do preklica, začasne razglasitve se ne upoštevajo;
9. finančno ovrednotenje projekta;
10. predložitev časovne opredelitev izvedbe naložbe, ki mora biti zaključena najkasneje v obdobju treh let po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev.
(2) V primeru, da vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. v primeru fazne gradnje, predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik.
(3) Kadar gre za naložbe v novogradnje oziroma adaptacije prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki se nahajajo ali se bodo nahajali v objektih zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) V kolikor je vlagatelj občina, mora izpolnjevati naslednje specifične pogoje:
1. imeti izdelan investicijski načrt v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
2. pridobiti soglasje Ministrstva za finance k finančnemu pokritju naložbe;
3. izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(5) V kolikor je vlagatelj fizična ali pravna oseba, mora imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev.
(6) Kot zaključek naložbe se v primeru gradnje šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti. Naložba se mora zaključiti najkasneje v naslednjih dveh proračunskih letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom.
Pri določitvi meril se za:
1. naložbe iz 1., 2., 3., in 4. točke prvega odstavka 77. člena te uredbe upoštevajo naslednja načela:
– razvojna ogroženost na ravni SKTE-3 regije, v kateri bo izvedena naložba,
– vidik lokacije naložbe glede na območje s posebnim varstvenim režimom (regijski, krajinski ali nacionalni park, območje OMD ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine),
– vlagatelj je prejemnik sredstev iz IV. poglavja te uredbe;
2. za naložbe iz 5. točke prvega odstavka 77. člena te uredbe upoštevajo naslednja načela:
– razvojna ogroženost na ravni SKTE-3 regije v kateri bo izvedena naložba,
– vidik lokacije naložbe glede na območje s posebnim varstvenim režimom (regijski, krajinski ali nacionalni park, območje OMD ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine).
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči po tem poglavju znaša do 50% priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.000 eurov na projekt. Skupna pomoč de minimis ne sme presegati 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bile lahko s takšnim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca (v primeru večjih gradbenih del) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je za izvedbo tega ukrepa namenjeno do 14.709.000 eurov javnih sredstev.

(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v skladnu z javnim razpisom. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. V okviru javnega razpisa za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev ter se vloge za ta namen ločeno uvrščajo na liste prejetih in popolnih vlog. Skupna višina razpisanih sredstev za posamezen ukrep se ustrezno zniža glede na prevzete obveznosti iz preteklega programskega obdobja.

(1) Vloge za javni razpis je potrebno poslati priporočeno na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Ljubljana. Vloga se vlaga na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti in oštevilčeni po zaporedni številki, od skupnega števila vloženih strani, v mapah ter mora biti priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije, podpisan s strani vlagatelja. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, označen s strani pošte, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se vrnejo vlagateljem v originalnih ovojnicah.
(2) ARSKTRP odpira in obravnava vloge po vrstnem redu oddaje vlog, oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. V primeru, da je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, se v primeru, da imata na končnem mestu liste prejetih vlog, dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, ARSKTRP izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja se obvesti vlagatelje pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje ter osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP izmed javnih uslužbencev zaposlenih na ARSKTRP.
(3) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpiše na prepognjene listke, ki se jih z žigom ARSKTRP overi v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listke z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zapre v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v prisotnosti vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge in izžrebani listek takoj odda komisiji.
(4) Z žrebom se določi vrstni red vlog.
(5) O žrebanju se napiše zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in prisotni vlagatelji.

(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih, v kolikor posamezen ukrep to določa tudi oceni.
(2) Po odprtju vloge, se le-ta pregleda glede na popolnost. Če vloga ni popolna, se vlagatelja najkasneje v roku 3 mesecev od prejema vloge pisno pozove na dopolnitev. V kolikor ARSKTRP v roku 30 dni od prejema vloge, ki je nepopolna, vlagatelja ne pozove na dopolnitev, se šteje, da je bil vlagatelj pozvan 30. dan po prejemu vloge na ARSKTRP. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vsaka dopolnjena vloga dobi status nove vloge in se uvrsti na konec liste prejetih vlog. Za datum prispetja vloge se šteje datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnost ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne.
(3) Popolna vloga se uvrsti na listo popolnih vlog in dobi zaporedno številko. V primeru, da nepopolna vloga ni bila pozvana na dopolnitev v roku 30 dni od prejema, se jo datumsko uvrsti na listo popolnih vlog tako, da se 30. dnevu od prejetja vloge prišteje dneve dejanske dopolnitve.
(4) Ne glede na določilo drugega in tretjega odstavka tega člena, poziv na dopolnitev vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc, ne vpliva na uvrstitev na listo prejetih ali popolnih vlog.
(5) Preverjanje izpolnjevanja pogojev javnega razpisa in vsebinske ustreznosti vlog se izvede po vrstnem redu uvrščene vloge na listi popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril, v kolikor so ta določena pri posameznem ukrepu. V kolikor posamezen ukrep to določa, se odobri le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev za posamezni razpis.
(6) Vlogo, ki je ustrezna za odobritev, vendar pa razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za sofinanciranje kritja upravičenih stroškov se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel investicijo ali aktivnost v celoti. V nasprotnem primeru se vloga zavrne in ponovi postopek iz tega odstavka z naslednjo vlogo, na listi popolnih vlog.

(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je določena višina sredstev in v primeru ukrepa iz V. poglavja obdobje, za katero se sredstva izplačujejo. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(2) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na ARSKTRP.

(1) Na podlagi odločb o odobrenih sredstvih, razen v primeru ukrepa iz poglavja III. in X, ARSKTRP sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. V primeru ukrepa iz V. poglavja se sklene tripartitna pogodba, ki jo sklenejo prenosnik, prevzemnik in ARSKTRP.
(2) Pogodba mora vsebovati najmanj:
1. naziv in naslov ARSKTRP;
2. davčno in matično številko upravičenca;
3. naziv, naslov in račun upravičenca;
4. navedbo pravnih podlag in javnega razpisa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe;
5. navedbo glede spoštovanja pravil državnih pomoči, v kolikor je predmet podpore priglašena državna pomoč;
6. terminski plan izvedbe projekta;
7. rok začetka in dokončanja projekta;
8. navedbo obdobja upravičenosti stroškov;
9. specifikacijo namena, za katerega so sredstva dodeljena;
10. višino odobrenih sredstev in navedba naslednjih deležev sofinanciranja:
a. delež prispevka skupnosti v celotnih upravičenih javnih izdatkih,
b. razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje,
c. stopnja intenzivnosti državne pomoči, v kolikor je predmet podpore priglašena državna pomoč;
11. navedbo proračunskih postavk, iz katerih se pogodba sofinancira;
12. datum vložitve zahtevkov in obveznosti upravičenca v skladu z 116. členom te uredbe;
13. način nadzora nad namensko porabo sredstev, ki vključuje tudi pregled na kraju samem;
14. spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik;
15. poročila o poteku ali najmanj zaključno poročilo;
16. dolžnost ARSKTRP, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe;
17. določilo, da mora prejemnik sredstev ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
18. določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti, utemeljiti in pridobiti soglasje ARSKTRP za vsako finančno, časovno ali drugo spremembo projekta, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do porabe sredstev;
19. druge obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju, ki jih določajo drugi predpisi in usmeritev MKGP glede obvezne vsebine pogodb;
20. zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti za upravičence;
21. zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom;
22. omejitve glede sprememb na projektu v skladu s 72. člen om Uredbe 1698/05/ES;
23. določilo o varovanju podatkov;
24. posledice glede ugotovitve o dvojnem financiranju posameznega projekta oziroma, da je višina sofinanciranja projekta presegla najvišjo dovoljeno stopnjo;
25. skrbnike pogodbe na strani ARSKTRP in upravičenca;
26. način hrambe dokumentacije.
(3) Brez predhodnega soglasja ARSKTRP, se odstopanje od pogodbenih določil ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa s strani upravičenca, šteje kot odstop od pogodbe.
(4) V primeru odstopa od pogodbe, mora upravičenec prejeta sredstva vrniti v roku 8 dni od dneva zahtevka za vračilo sredstev, skupaj z zakonitimi obrestmi od dneva prejema sredstev.

Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe znotraj posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) V primeru kombiniranih naložb se sredstva izplačajo iz prevladujoče osi oziroma ukrepa, vendar morajo izpolnjevati vse pogoje po posameznem ukrepu.
(3) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(4) V primeru, da je upravičenec po tej uredbi občina, se lastna sredstva sofinanciranja ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(5) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.

(1) Projekt mora biti zaključen pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Število zahtevkov za posamezen ukrep se določi z javnim razpisom.
(2) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi.
(3) Prejemnik sredstev je dolžan na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od prejema sredstev.
(4) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP.
(5) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt osebni oziroma transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s pogodbenimi obveznostmi ali določili te uredbe in javnih razpisov, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, prejemnik sredstev ni dolžan vrniti vseh že pridobljenih sredstev, kadar gre za naslednje primere višje sile ali izrednih okoliščin:
1. smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe),
2. dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe),
3. razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejema obveznosti,
4. huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
5. uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče,
6. kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.
(4) O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(5) Kršitve in sankcije za ukrep Zgodnje upokojevanje so:
1. za prenosnika:
a) če prenosnik ne omogoči kontrole na kraju samem, se mu prekine izplačevanje rente za tri mesece;
b) če se ugotovi, da je prenosnik namerno vložil napačne podatke oziroma navedbe v vlogi se ga obravnava v skladu z drugim odstavkom 31. člena Uredbe 1975/06/ES;
c) če se prenosnik še ukvarja s pridobitno dejavnostjo povezano s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma se veljavne komercialne pogodbe še glasijo na prenosnika, se mu ob prvi ugotovljeni nepravilnosti prekine izplačevanje rente za obdobje dveh mesecev in ob drugi nepravilnosti za obdobje šestih mesecev. V primeru tretje ponovitve te nepravilnosti se prenosnika izključi iz ukrepa;
č) če prenosnik v času prejemanja rente, do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine, ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se mu izplačevanje rente prekine do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2. za prevzemnika:
a) če prevzemnik ne omogoči kontrole na kraju samem, plača kazen v višini treh mesečnih rent;
b) če prevzemnik preneha s kmetovanjem na vseh prevzetih kmetijskih površinah med trajanjem ukrepa, plača kazen v višini dveh mesečnih rent za vsako leto prenehanja kmetovanja;
c) če se ugotovi odprodaja zemljišč, na osnovi katerih je bila pridobljena renta, brez odobritve ARSKTRP, plača kazen v višini 50% tržne vrednosti od prodanega zemljišča.
(6) Vsako prenehanje izplačevanja rente zaradi ureditve situacije v obdobju izplačevanja rente, se šteje v čas prejemanja rente. To pomeni, da se za mesece za katere renta ni bila izplačana, obdobje prejemanja ne podaljša.
(7) ARSKTRP pri obravnavi zahtevkov za izplačilo upošteva tudi določila 31. člena Uredbe 1975/06/ES.

Prejemniki sredstev, ki so pridobili sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

Za izvajanje informiranja in obveščanja javnosti, spremljanja, poročanja in nadzor, administrativne kontrole in kontrole na kraju samem, postopkov odobritve zahtevka in izplačila ter revizijske sledi in hrambe dokumentacije projektov lahko Organ upravljanja pripravi posamezna interna navodila.

V Republiki Sloveniji se pristop LEADER izvaja skladno z opredelitvami iz 61. člen a Uredbe 1698/05/ES.

(1) Pristop LEADER izvajajo lokalne akcijske skupine (v nadaljnjem besedilu: LAS), opredeljene v 62. členu Uredbe 1698/05/ES, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. LAS mora biti organizirana kot lokalno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju;
2. LAS mora imeti pravno organizacijsko obliko, ki zagotavlja finančno in administrativno sposobnost določitve in izvedbe lokalne razvojne strategije za svoje območje ter sposobnost upravljanja z javnimi sredstvi;
3. naloge, odgovornosti in postopki sprejemanja odločitev za vsak organ v LAS morajo biti jasno in pregledno opredeljeni v ustanovitvenih aktih ali pogojih delovanja;
4. LAS mora imeti svoj bančni račun ali podračun;
5. LAS mora biti sestavljena po načelu tripartitnosti iz predstavnikov različnih interesnih skupin in socialno ekonomskih sektorjev in sicer:
a. javnega sektorja (npr. občine, javni zavodi in druge javne institucije),
b. ekonomskega sektorja (npr. podjetniki, podjetja, kmetje podjetniki in druge ekonomske institucije) ter
c. zasebnega sektorja (npr. zainteresirani posamezniki, kmetje, kmečke ženske in mladi, društva, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe);
6. predstavniki ekonomskega in zasebnega sektorja morajo na ravni odločanja predstavljati vsaj 50% glasov;
7. območje, ki ga pokriva LAS, mora izpolnjevati naslednje osnovne kriterije:
a. na njem živi od 5.000–150.000 prebivalcev,
b. gostota prebivalcev na kvadratni kilometer ne sme presegati povprečja v Republiki Sloveniji,
c. povezano je v homogeno celoto,
d. zagotavlja dovolj človeških in finančnih virov, da se lahko podpira trajnostna razvojna strategija,
e. območja LAS se ne smejo prekrivati,
f. v primeru odstopanj od kriterijev števila in gostote prebivalcev, je potrebno oblikovanje takega območja posebej utemeljiti.
8. predložitev lokalne razvojne strategije, ki mora biti oblikovana skladno s členom 62 (1)(a) Uredbe 1698/05/ES in izdelana za območje posamezne LAS. Lokalna razvojna strategija mora vsebovati sledeče vsebine:
a) značilnosti območja LAS (splošne geografske značilnosti, gospodarski položaj, demografske in sociološke značilnosti, opis dosedanjih aktivnosti na območju LAS),
b) SWOT analiza razvojnih možnosti območja,
c) razvojna vizija,
d) strategija za izvedbo,
e) usklajenost z ostalimi programi in politikami;
9. predložitev predstavitve LAS, ki mora vsebovati sledeče vsebine:
a) osnovni podatki o LAS,
b) opis nastanka LAS,
c) naloge in sestava organov LAS,
d) metodologija za izbiro izvedbenih projektov.
(2) Podrobna vsebina pogojev ter načina izvajanja pristopa LEADER se določi z javnim razpisom.

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), potrdi kot delujoče LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena ter na javnem razpisu presežejo spodnjo, vstopno mejo točk, določeno z javnim razpisom (v nadaljnjem besedilu: delujoče LAS).
(2) Minister potrdi kot pripoznane LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena in na javnem razpisu ne dosežejo spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom (v nadaljnjem besedilu: pripoznane LAS).
(3) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne ter izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, bodo ocenjene na podlagi sledečih meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom:
1. ocena kakovosti lokalne razvojne strategije:
a) Inovativnost razvojne strategije,
b) Uresničljivost izvedbe lokalne razvojne strategije,
c) Trajnostna naravnanost razvojne strategije,
d) Skladnost razvojne vizije z značilnostmi okolja ter potrebami in priložnostmi območja, ki izhajajo iz analiz, opredeljenih v strategiji,
e) Skladnost strategije z ostalimi razvojnimi programi na obravnavanem območju,
f) Sodelovanje med sektorji, izvajalci in projekti za učinkovito izvajanje strategije,
g) Izkušnje in uspešnost izvajanja predhodnih razvojnih programov na območju LAS,
h) Prenosljivost znanja in metod na druga območja,
i) Odpiranje novih delovnih mest,
j) Upoštevanje marginalnih skupin prebivalstva pri odločanju in izvajanju strategije,
k) Zagotavljanje enakost spolov pri pripravi in izvedbi strategije;
2. ocena kakovosti partnerstva:
a) Jasno izraženo partnerstvo in razdelitev nalog med sodelujočimi za izvajanje lokalne razvojne strategije,
b) Zagotavljanje sodelovanja vseh članov LAS pri pripravi, upravljanju in izvajanju strategije,
c) Učinkoviti in pregledni postopki delovanja,
d) Partnerstvo predstavlja zaokroženo podeželsko območje,
e) Izkušnje in uspešnost pristopa »od spodaj navzgor«, v razvojnih programih, ki so se izvajali na območju LAS,
f) Partnerstvo zagotavlja enakost spolov in mladih,
g) Zagotovitev lastnih sredstev za delovanje partnerstva.
Merila so podrobneje obrazložena v javnem razpisu.

LEADER se izvaja na območjih, kjer je ustanovljena LAS. Območja morajo biti oblikovana skladno s členom 37(3) Uredbe 1974/06/ES in členom 62(3) Uredbe 1698/05/ES. Z upoštevanjem določil člena 37(1) Uredbe 1974/06/ES se izvedbeni projekti LEADER ne smejo izvajati v naseljih v Republiki Sloveniji, katerih število prebivalcev presega 10.000.
Seznam naselij, katerih število prebivalcev presega 10.000, se objavi v javnem razpisu.
Posamezna območja LEADER se med seboj ne smejo prekrivati.

V skladu z 63. členom Uredbe 1698/05/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi (LEADER):
1. Izvajanje lokalnih razvojnih strategij,
2. Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
3. Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnih znanj in animacija območja.

Podpore v okviru posameznih ukrepov so namenjene naslednjim aktivnostim in projektom v okviru:
1.) vodenja lokalnih akcijskih skupin;
2.) izvajanja lokalnih razvojnih strategij;
3.) spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja;
4.) pridobivanja strokovnih znanj;
5.) animacije območij za izvajanje pristopa LEADER.

(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški materiala in storitev, nastali z izvedbo projekta,
2. stroški promocije projekta,
3. prispevek v naravi, skladno s 54. členom Uredbe 1974/06/ES,
4. stroški upravne in administrativne ustanovitve LAS,
5. materialni stroški, stroški storitev, upravni in obratovalni stroški, nastali z delovanjem LAS, do višine, ki se določi z javnim razpisom,
6. stroški izvedbe programov usposabljanja in animacije podeželskega prebivalstva in stroški udeležbe usposabljanj vodij LAS za izvajanje pristopa LEADER. Seznam upravičenih vsebin usposabljanj in animacije ter višina upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom,
7. priprava ustreznega študijskega in promocijskega gradiva za izvajanje pristopa LEADER,
8. ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, kot so kot so izdatki arhitektom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj, študije izvedljivosti, patenti in licence do višine 20% upravičenih stroškov.
(2) Upravičeni stroški za aktivnosti in izvedbene projekte, so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o potrditvi statusa LAS do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se priznajo tudi predhodno nastali splošni stroški, povezani z ustanovitvijo LAS iz 4. točke prvega odstavka tega člena, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Kolikor je izvedbeni projekt že začet v predhodnem obdobju se priznajo tudi splošni stroški iz 8. točke prvega odstavka tega člena, ki so nastali po 1. 1. 2005.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– stroške materiala in storitev za zasebno rabo,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– naložbe v prostore za zasebno rabo,
– naložbe v sektorjih ribištva in ribogojstva,
– prevozna in transportna sredstva za zasebno rabo.

(1) Do podpor za namene iz 99. člena te uredbe so upravičene delujoče LAS.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so do podpor za namene 4. in 5. točke 99. člena te uredbe upravičene tudi pripoznane LAS.

(1) Pravice porabe finančnih sredstev se posamezni delujoči ali pripoznani LAS dodeli z odločbo ministra do višine razpoložljivih sredstev za ta namen.
(2) Pravice porabe se dodelijo na podlagi naslednjih kriterijev:
a) število prebivalcev na območju delujoče ali pripoznane LAS, ob upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti območja;
b) velikost območja delujoče ali pripoznane LAS, ob upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti območja;
c) ocene za lokalno razvojno strategijo, prejete na javnem razpisu za potrditev LAS.
(3) Pri izračunu pravice porabe sredstev se za kriterije upošteva dejansko stanje navedeno v vlogi vloženi na javni razpis za potrditev LAS.
(4) Upošteva se indeks razvojne ogroženosti regije, v kateri je več kot 50% površine LAS.
(5) Formula za izračun pravice porabe sredstev se objavi v javnem razpisu.
(6) Vrednost posameznega kriterija iz drugega odstavka tega člena se, glede na razpoložljiva sredstva, letno korigira s sklepom ministra, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Za namen izvajanja lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:
a) projekti morajo biti potrjeni s strani MKGP na podlagi predloženega letnega načrta dela in letnega finančnega načrta za izvedbo projektov delujoče LAS (v nadaljnjem besedilu letni izvedbeni načrt);
b) prvi letni izvedbeni načrt za naslednje koledarsko leto, mora delujoča LAS na MKGP predložiti najkasneje dva meseca po izdaji odločbe o potrditvi statusa LAS. V primeru da je odločba o potrditvi statusa LAS izdana do prvega julija tekočega leta, lahko delujoča LAS predloži letni izvedbeni načrt tudi za tekoče koledarsko leto;
c) nadaljnje letne izvedbene načrte za naslednje koledarsko leto mora delujoča LAS predložiti na MKGP najkasneje do konca septembra tekočega leta;
d) letni izvedbeni načrti morajo biti potrjeni s strani organa odločanja, nadzornega organa ter odgovorne osebe delujoče LAS;
e) podrobnejša vsebina letnega izvedbenega načrta se določi z javnim razpisom;
f) projekti opredeljeni v letnem izvedbenem načrtu morajo biti skladni z lokalno razvojno strategijo;
g) projekt se mora izvesti na območju delujoče LAS v Republiki Sloveniji, razen v primeru projektov mednarodnega sodelovanja.
(2) V primeru, da delujoča LAS ni nosilec posameznega projekta, mora imeti s posrednim upravičencem do sredstev sklenjeno zavezujočo pogodbo o vračilu sredstev v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

Za namen spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja mora:
a) projekt sodelovanja biti sestavni del letnega izvedbenega načrta dela vseh sodelujočih LAS;
b) projekt sodelovanja vključevati vsaj dve delujoči LAS oziroma vsaj eno delujočo LAS, kadar gre za sodelovanje s primerljivimi skupinami;
c) za prijavo projekta sodelovanja predložiti sporazum o sodelovanju vseh sodelujočih LAS.

(1) Sredstva se upravičencu izplačajo na podlagi enega ali več zahtevkov upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in v primeru gradenj končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca (v primeru večjih gradbenih del) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca.
(2) Oblika, vsebina in časovna dinamika predložitve zahtevkov za posamezen namen se natančno določi z javnim razpisom.
(3) Posameznemu ukrepu iz 98. člena te uredbe je v celotnem programskem obdobju namenjenih:
1. Za namen vodenja lokalnih akcijskih skupin, pridobivanja strokovnih znanj in animacije območij do 6.752.001 eurov.
2. Za namen izvajanja lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov do 23.632.002 eurov.
3. Za namen spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja do 3.376.002 eurov.
(4) Stopnja pomoči za posamezen namen znaša:
a) Za namen vodenja lokalnih akcijskih skupin do 50% vrednosti upravičenih stroškov,
b) Za namen izvajanja lokalnih razvojnih strategij preko posameznih projektov do 50% vrednosti upravičenih stroškov za posamezen projekt, razen v primeru neprofitnih projektov, kjer stopnja pomoči znaša do 100%. Višina sofinanciranja za posamezne vrste projektov je določena z javnim razpisom.
c) Za namen spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja do 80% vrednosti upravičenih stroškov posamezne LAS za posamezen projekt. Podpora se dodeli samo za izdatke, ki se nanašajo na območja znotraj Skupnosti.
d) Za namen pridobivanja strokovnih znanj in animacije območij do 50% upravičenih stroškov posamezne izvedene dejavnosti oziroma projekta.
e) Prispevek v naravi lahko predstavlja do 20% skupne vrednosti projekta.

(1) Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo skladno z določili javnega razpisa. Postopke za dodelitev sredstev izvede MKGP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) O dodelitvi pravic porabe sredstev na podlagi izvedenega javnega razpisa odloča minister. Izplačila sredstev izvaja ARSKTRP.

(1) Vloge na javni razpis je potrebno poslati priporočeno na naslov MKGP, Dunajska 58, Ljubljana. Vloga se vlaga na predpisanem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge po pošti, označen s strani pošte, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se vrnejo vlagateljem v originalnih ovojnicah. Sestavni deli vloge morajo biti speti in oštevilčeni po zaporedni številki od skupnega števila vloženih strani v ustreznih mapah ter priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije podpisan s strani vlagatelja.
(2) MKGP odpira in obravnava vloge po vrstnem redu prispetja vlog.
(3) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo obravnavala pisarna LEADER in jih ocenila glede na določbe posameznega ukrepa. Za ocenjevanje vlog lahko minister imenuje strokovno komisijo.
(4) Po odprtju se pregleda popolnost vloge. Če vloga ni popolna, se vlagatelja najkasneje v roku 3 mesecev od prejetja vloge pisno pozove na dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Po prejemu dopolnjene vloge na MKGP, se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se zavržejo.
(5) Za datum prispetja vloge se šteje datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti, ko je bila oddana popolna vloga.
(6) Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa ali so vsebinsko neustrezne, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže določen prag minimalnega števila vstopnih točk.

(1) Na podlagi odločbe o določitvi statusa LAS, MKGP sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji izvajanja pristopa LEADER in koriščenja dodeljenih sredstev.
(2) Brez predhodnega soglasja MKGP, se vsako odstopanje od pogodbenih določil s strani upravičenca, šteje kot odstop od pogodbe.
(3) V primeru odstopa od pogodbe, mora upravičenec vrniti vsa že prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(4) Pogodba mora vsebovati najmanj:
1. naziv, naslov in transakcijski račun LAS;
2. davčno in matično številko LAS;
3. navedbo pravnih podlag in javnega razpisa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe;
4. navedbo obdobja upravičenosti stroškov;
5. specifikacijo namena, za katerega so sredstva dodeljena;
6. navedbo naslednjih deležev sofinanciranja:
a. delež prispevka skupnosti v celotnih upravičenih javnih izdatkih,
b. razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje,
7. navedbo proračunskih postavk, iz katerih se pogodba sofinancira;
8. rok veljavnosti pogodbe;
9. datum vložitve zahtevkov in obveznosti upravičenca v skladu s 116. členom te uredbe;
10. spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik;
11. poročila o poteku ali najmanj zaključno poročilo;
12. način nadzora nad namensko porabo sredstev, ki vključuje tudi pregled na kraju samem;
13. dolžnost MKGP, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe;
14. določilo, da mora prejemnik sredstev ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
15. določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti, utemeljiti in pridobiti soglasje MKGP za vsako finančno, časovno ali drugo spremembo projekta ali aktivnosti, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do porabe sredstev;
16. druge obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju, ki jih določajo drugi predpisi in usmeritev MKGP glede obvezne vsebine pogodb;
17. zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti za upravičence;
18. zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu ali aktivnosti ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom;
19. določilo o varovanju podatkov;
20. posledice glede ugotovitve o dvojnem financiranju posameznega projekta oziroma, da je višina sofinanciranja projekta presegla najvišjo dovoljeno stopnjo;
21. skrbnike pogodbe na strani MKGP in upravičenca;
22. način hrambe dokumentacije;
23. način in pogoji koriščenja sredstev.

Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste upravičene stroške samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, že prejel sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Lastna sredstva LAS, ki jih zagotavljajo občine, ki so del LAS, se ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije, razen v primeru projektov mednarodnega sodelovanja.

(1) Projekt mora biti zaključen pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo.
(2) Prejemnik sredstev, ki prejme sredstva za določeno naložbo, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe, naložbe pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi.
(3) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(4) Prejemnik sredstev je dolžan v skladu z pogodbenimi določili MKGP poročati še pet let od prejema sredstev.
(5) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja in kraj, LAS), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP.
(6) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru višje sile, kakor je določeno z 47. členom Uredbe 1974/06/ES.
(7) O primerih višje sile ali izrednih okoliščin, mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(8) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji ter da ima ločen računovodski sistem ali ustrezne računovodske kode za vse transkacije, ki so povezane z dejavnostjo.

(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s programom ali je odstopil od pogodbe, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev, ki je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) MKGP in ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavljata dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe LEADER po tej uredbi ali javnih razpisov iz te uredbe.

Upravičenci, ki so pridobili sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

(1) Organ upravljanja PRP 2007–2013 lahko skladno s 1. točko 75. člena Uredbe 1698/05/ES vrši nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.
(2) ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavlja dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev po tej uredbi ali javnih razpisov na podlagi te uredbe. Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem lahko izvaja tudi organ upravljanja za izvedbo PRP 2007–2013.
(3) ARSKTRP izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem za posamezen ukrep v skladu z Uredbo 885/2006 ter uredbe komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. december 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe 1698/05/ES glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja.
(4) Služba za kontrolo o rezultatih kontrol obvešča organizacijsko enoto ARSKTRP, odgovorno za posamezni ukrep. V primeru, če je Služba za kontrolo na kraju samem ugotovila nepravilnosti, ARSKTRP sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči.
(5) Prejemniki sredstev niso dolžni povrniti prejetih zneskov, če pogoji za dodelitev pomoči niso bili izpolnjeni zaradi:
– okoliščin višje sile,
– posebnih določil v sprejetih uredbah,
– pravic do uporabe pogoja prekinitve zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere nosilec pravice do prejema sredstev ni mogel vplivati,
– ostale podobne okoliščine.
(6) Služba za kontrolo na ARSKTRP je odgovorna za izvajanje kontrol na kraju samem.
Administrativna struktura ARSKTRP zagotavlja ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem.
(7) Kontrole vlog oziroma zahtevkov na kraju samem pred izplačilom sredstev, se izvajajo z obiski upravičencev in vključujejo najmanj 10% skupne vrednosti javnih izdatkov odobrenih vlog za ukrepe 1., 3. in 4. osi, ki se prijavijo Komisij EU vsako leto. Za investicijske naložbe, za katere se izplačila izvajajo v več fazah, se kontrola na kraju samem pri upravičencu izvede vsaj enkrat pred zaključkom investicije. Vzorec vlog za kontrolo na kraju samem določi ARSKTRP na osnovi ustreznega vzorčenja. V okviru teh kontrol se pri posameznih prejemnikih preverja tudi druge specifične pogoje za dodelitev pomoči na posameznem ukrepu.
(8) ARSKTRP bo izvajala naknadne kontrole po izvedenih kontrolah na kraju samem v obsegu 5% skupne vrednosti javnih izdatkov odobrenih vlog za ukrepe 1., 3. in 4. osi, ki se prijavijo Komisij EU vsako leto.

(1) Upravičenci morajo zahtevke za izplačilo sredstev v tekočem letu poslati na ARSKTRP od 1.1. do 31.7. tekočega leta. V primeru, da upravičenec zahtevka za izplačilo sredstev ne posreduje v navedenem roku, se zahtevek za to leto zavrže. Upravičenec lahko v primeru zamude zaradi objektivnih razlogov, zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za naslednje tekoče leto, če je za to pridobil soglasje ARSKTRP.
(2) Zadnji rok za izplačilo sredstev po tej uredbi je 15. oktober tekočega leta. V skladu s predpisom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za posamezno leto, se v izjemnih primerih rok lahko tudi podaljša.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.