Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. septembra 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, ki obsega:
– Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi – ZNSVS (Uradni list RS, št. 86/00 z dne 26. 9. 2000),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 4. člena in drugega odstavka 43. člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, št. U-I- 283/00-16 (Uradni list RS, št. 79/01 z dne 10. 10. 2001),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi – ZNSVS-A (Uradni list RS, št. 14/06 z dne 14. 2. 2006) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja – ZNSVS-B (Uradni list RS, št. 60/07 z dne 6. 7. 2007).
Št. 805-01/00-8/9
Ljubljana, dne 27. septembra 2007
EPA 1556-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O NACIONALNI STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI IN SUBVENCIJAH MLADIM DRUŽINAM ZA PRVO REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA uradno prečiščeno besedilo (ZNSVS-UPB2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo kot sistemsko podlago za vzpodbujanje dolgoročnega stanovanjskega varčevanja (v nadaljnjem besedilu: varčevanje), povečanje obsega ugodnega dolgoročnega stanovanjskega kreditiranja ter subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (v nadaljnjem besedilu: NSVS) s sistemom državnih premij omogoča in zagotavlja državljanom ugodno dolgoročno varčevanje s pravico do nizko obrestovanih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil (v nadaljnjem besedilu: posojilo) po pogojih tega zakona.
2. člen
Ta zakon določa:
1. obseg varčevanja,
2. pogoje varčevanja,
3. višino in pogoje za premijo kot državno vzpodbudo za varčevanje,
4. pogoje za uporabo pridobljenih posojil in premij iz prejšnje točke,
5. pogoje stanovanjskega kreditiranja in
6. subvencioniranje mladih družin za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.
3. člen
Pri določanju obsega in pogojev varčevanja, višine in pogojev za premije in pogojev stanovanjskega kreditiranja veljajo splošna pravila bančništva in predpisi, s katerimi je urejeno vodenje monetarne politike, nadzor bančnega poslovanja in skrb za stabilnost finančnega sistema, če ni s tem zakonom drugače določeno.
4. člen
(razveljavljen)
2. OBSEG VARČEVANJA
5. člen
Država zagotavlja možnost varčevanja v NSVS z določitvijo obsega pravic za sklepanje pogodb o varčevanju v NSVS (v nadaljnjem besedilu: varčevalna pogodba) za vsako leto.
6. člen
Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobi banka v okviru posameznega razpisa iz 8. člena tega zakona.
Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb so razdeljene na lote.
En lot daje pravico banki za sklenitev ene varčevalne pogodbe s pogodbenim mesečnim obrokom v višini mesečnega obroka, določenega v 12. členu tega zakona. V okviru posamezne varčevalne pogodbe banka lahko izkoristi več lotov, če je višina pogodbenega mesečnega obroka mnogokratnik mesečnega obroka.
7. člen
Glede na razmere na stanovanjskem trgu Vlada Republike Slovenije vsaj enkrat na leto s sklepom določi obseg pravic za sklepanje varčevalnih pogodb. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. člen
Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobijo banke na podlagi javnega razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Na razpis se lahko prijavijo banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:
1. imajo veljavno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
2. imajo v skladu s predpisi o bančništvu zagotovljeno poslovno mrežo za poslovanje s prebivalstvom in
3. sprejemajo pogoje NSVS, kot jih določa ta zakon.
9. člen
Izbor bank in razdelitev pravic za sklepanje varčevalnih pogodb po predhodnem mnenju Banke Slovenije opravi Stanovanjski sklad Republike Slovenije tako, da upošteva:
1. regionalno porazdelitev,
2. delež dolgoročnih posojil prebivalstvu v bilančni vsoti bank in
3. pokritost s poslovno mrežo.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije oblikuje predlog izbora bank v 10 dneh po zaključku roka za prijavo na javni razpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona in ga takoj pošlje v mnenje Banki Slovenije. Banka Slovenije v roku 10 dni poda mnenje v zvezi s predlaganim izborom bank. Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 10 dni po prejemu mnenja Banke Slovenije opravi dokončen izbor bank.
Izbor bank iz prvega odstavka tega člena se zaključi s sklepom, zoper katerega je dopustna posebna pritožba na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Zoper dokončno odločitev je dopustna pritožba na pristojni organ Banke Slovenije.
Prednostno dobijo pravice za sklepanje varčevalnih pogodb banke, ki varčevalcem v NSVS po izteku varčevanja nudijo poleg stanovanjskih posojil v dvakratnem znesku privarčevanih sredstev še dodatna stanovanjska posojila pod pogoji iz tega zakona.
Izbrane banke s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije sklenejo pogodbo o sodelovanju pri izvajanju NSVS, s katero so med drugim določeni enotni obrazci varčevalnih in posojilnih pogodb, načini, oblike in roki poročanja bank Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, kot tudi način obračunavanja in nakazovanja premij, kot to določa ta zakon.
Banka pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb ne sme prenesti na drugo banko.
Banka mora pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb izrabiti v roku šestih mesecev od podpisa pogodbe iz petega odstavka tega člena, sicer lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije ponudi in dodeli neizrabljene pravice drugim bankam, ki na razpisu niso pridobile želene višine pravic, pa so svoje pravice že izkoristile.
V primeru odstopa varčevalca od varčevalne pogodbe iz 1. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona banka ponovno razpolaga s temi pravicami za sklepanje varčevalnih pogodb v enaki višini.
3. POGOJI VARČEVANJA V NSVS
10. člen
Varčevalec lahko začne dolgoročno varčevati v NSVS v okviru bankam razdeljenih pravic za sklepanje varčevalnih pogodb iz 9. člena tega zakona na podlagi javnega poziva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Javni poziv vsebuje zlasti:
1. seznam bank, ki so pridobile pravice za sklepanje varčevalnih pogodb, in obseg pridobljenih pravic,
2. pogoje varčevanja in kreditiranja,
3. pogoje za pridobitev premije,
4. začetek sklepanja varčevalnih pogodb.
Javni poziv objavi Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 30 dni od izbora bank iz 9. člena tega zakona. Javni poziv vsebuje tudi rok za pričetek sklepanja pogodb, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dni od njegove objave. Javni poziv se objavi tako, da je dostopen javnosti, objavljen pa mora biti tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.
11. člen
Varčevalec sklene varčevalno pogodbo v bankah iz petega odstavka 9. člena tega zakona.
Stranka varčevalne pogodbe je poleg varčevalca in banke še Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki jamči za izplačilo premij skladno s tem zakonom.
Obveznosti in pravice iz pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko varčevalec kadarkoli prenese na zakonca oziroma osebo, kateri v skladu s predpisi o zakonski zvezi pripadajo enake pravice kot zakonskemu partnerju, otroke ali vnuke.
Banka ne sme zaračunavati dodatnih stroškov za sklenitev in vodenje varčevalne pogodbe, odobritev in sklenitev posojilne pogodbe ter vodenje posojila.
3.1. Način varčevanja
12. člen
Vlada Republike Slovenije za vsak razpis pravic iz 7. člena tega zakona določi višino najnižjega mesečnega obroka varčevanja v NSVS (v nadaljnjem besedilu: mesečni obrok).
Varčevalec lahko varčuje v višini mesečnega obroka ali v višini njegovega mnogokratnika. Za višino se odloči ob podpisu varčevalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni mesečni obrok).
13. člen
(črtan)
14. člen
Varčevalec lahko vplačuje pogodbene mesečne obroke vsak mesec, za več mesecev skupaj ali enkrat na leto.
15. člen
Varčevalec lahko v okviru posameznega varčevalnega leta vplača poljubno število mesečnih obrokov tudi vnaprej. V okviru varčevalnega leta mora biti vplačan znesek v višini vsaj desetih mesečnih varčevalnih zneskov. Višina privarčevanih sredstev se ugotavlja na osnovi vseh vplačil v okviru varčevalnega leta.
16. člen
(črtan)
3.2. Varčevalna doba
17. člen
Varčevalna doba v NSVS je najmanj pet let in največ deset let. Dolžina varčevalne dobe se opredeli s pogodbo. Varčevalec lahko podaljša varčevalno dobo, če to sporoči banki en mesec pred iztekom varčevalne pogodbe, kar uredita z aneksom k pogodbi.
18. člen
Varčevanje po varčevalni pogodbi preneha zadnji dan v šestdesetem oziroma v vsakem nadaljnjem dvanajstem mesecu po sklenitvi varčevalne pogodbe.
Varčevalec lahko razpolaga s privarčevanimi sredstvi v petnajstih dneh po izteku varčevalne pogodbe. Za privarčevana sredstva se štejejo vsa plačila po pogodbi in obresti, brez premij.
Premija pripada tistemu varčevalcu, ki v dveh letih po izteku varčevalne pogodbe privarčevana sredstva porabi za namene, določene s tem zakonom, oziroma najame posojilo za namene, določene s tem zakonom.
Banka mora v primeru, da varčevalec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, vrniti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije znesek sredstev, enak višini plačanih premij za to varčevalno pogodbo. Banka mora sredstva vrniti v tridesetih dneh po preteku roka, v katerem je varčevalec dolžan dokazati namensko porabo privarčevanih sredstev ali najeti posojilo.
19. člen
Banka obrestuje varčevalcu vplačila po obrestnih merah, ki jih s sklepom določi Vlada Republike Slovenije ob sprejetju sklepa o določitvi obsega pravic za sklepanje varčevalnih pogodb, v odvisnosti od donosnosti dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev.
Banka obračunava obresti iz prejšnjega odstavka na zneske vplačil varčevalca od dneva nakazila in jih pripiše glavnici ob koncu vsakega pogodbenega leta.
20. člen
Obrestne mere za varčevanje iz 19. člena tega zakona so fiksne za obdobje enega leta.
Ne glede na morebitne spremembe obrestnih mer pa obrestni razmik z obrestnimi merami iz 30. člena tega zakona ostaja praviloma nespremenjen.
Vlada Republike Slovenije določi obrestno mero v višini 75% tržne donosnosti obveznic Republike Slovenije v domači valuti s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad devet let in šest mesecev. Obrestna mera se spremeni, kadar donosnost odstopa od izhodišča za več kakor 10%. V tem primeru se spremenijo tudi obrestne mere, in sicer za odstotek odstopanja donosnosti.
Odstopanja se ugotavljajo dvakrat na leto, prilagoditev pa se opravi enkrat na leto, če v dveh zaporednih ugotavljanjih donosnost odstopa za več kakor 10%.
V primeru iz prejšnjega odstavka se novo izhodišče določi na dan drugega ugotavljanja odstopanja od izhodišča. Ugotavljanje se opravi 15. maja in 15. novembra oziroma zadnji delovni dan pred tem datumom, če je ta na dela prost dan oziroma na dan, ko se podatki ne objavljajo. Sprememba obrestne mere se začne uporabljati 1. januarja ali 1. julija.
21. člen
Varčevalec obvesti banko o odstopu od pogodbe s priporočenim pismom ali s podpisom izjave banki. V tem primeru mu pripadajo samo obresti na privarčevana sredstva, ne pa tudi premije, in sicer:
1. Pri odstopu pred enim letom varčevanja – kot za vloge na vpogled, ki veljajo pri banki, s katero je sklenjena pogodba;
2. Pri odstopu po enem letu varčevanja – v pogodbeni višini.
Šteje se, da je varčevalec odstopil od pogodbe z dnem, ko je banka prejela priporočeno pismo z obvestilom o odstopu, oziroma z dnem podpisa izjave banki, oziroma po poteku roka iz 22. člena tega zakona.
Vsa sredstva, ki so jih banke vrnile Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije iz naslova premij in poračuna obresti v tekočem mesecu, Stanovanjski sklad Republike Slovenije v 15 dneh nakaže v integralni proračun Republike Slovenije.
22. člen
Če varčevalec ne vplača v varčevalnem letu vsaj desetih mesečnih zneskov, mu mora banka s priporočenim pismom dati dodatni rok za izpolnitev njegove obveznosti. Če v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, varčevalec ne vplača manjkajočih zneskov, se šteje, da je od varčevalne pogodbe odstopil z dnem izteka dodatnega roka za vplačilo.
4. PREMIJA
23. člen
Premija po tem zakonu je znesek, ki pripade varčevalcu v NSVS kot spodbuda za namensko porabo privarčevanih sredstev ali najem posojila za namene iz tega zakona.
Premija je vsako leto varčevanja enaka 1/24 letnih vplačil, vendar največ do 1/24 pogodbenega letnega varčevalnega zneska.
Banka nakaže upravičencem, ki so po koncu varčevalnega leta izpolnili pogoje iz tega zakona, premije na njihov varčevalni račun.
Sredstva za premije iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo bankam za upravičence iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in iz sredstev državnega proračuna. Ta sredstva, ki jih je v skladu z zakonom o javnih financah za vsako leto posebej dolžno načrtovati ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, upravičencem izplačuje Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Način njihovega izplačevanja se podrobneje uredi s pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve in Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Vsakoletna višina sredstev za premije se določa na podlagi poprej ocenjenih potreb v skladu z določbami 12. člena tega zakona ter upoštevaje primere, kot jih omogoča drugi odstavek 24. člena tega zakona.
24. člen
Pri izkazani upravičenosti do premij po določbah tega zakona varčevalcu pripada premija, s katero ob koncu varčevanja prosto razpolaga v skladu z namenom, določenim v 34. členu tega zakona.
Če varčevalec ne izkaže upravičenosti do premije, banka razknjiži letno pripisane premije na njegovem varčevalnem računu in sredstva vrne Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije.
Višino premije lahko Vlada Republike Slovenije spremeni s sklepom ob določitvi letnega obsega razpisanih pravic za sklepanje varčevalnih pogodb iz 7. člena tega zakona zlasti v primeru velike spremembe obsega varčevanja v NSVS.
25. člen
Upravičenost varčevalca do premij vsako leto ugotavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije na podlagi poročila bank o vplačilih, ob koncu varčevanja pa banka, pri kateri je varčevalec sklenil varčevalno pogodbo.
26. člen
(črtan)
4.a SUBVENCIJE
26.a člen
Subvencija po tem zakonu je znesek, ki vsako leto pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.
Za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja mlade družine se šteje prvi nakup, gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali najem stanovanja, če stanovanje ustreza površinskim normativom, ki jih predpisuje 10. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES in 47/06 – ZEN) in če mlada družina nima v lasti drugega primernega stanovanja.
Mlada družina je življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen v koledarskem letu javnega poziva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Status mlade družine ugotavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.
Pravica do subvencije nakupa, gradnje, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti ter pravica do subvencije najema se med seboj izključujeta.
26.b člen
Subvencija pripada mladi družini, katere neto dohodki za predpreteklo koledarsko leto ne presegajo naslednjih zgornjih mej od povprečne neto plače v Republiki Sloveniji:
+-------------------------------------+------------------------+
| 1. 2-članska | 250% |
+-------------------------------------+------------------------+
| 2. 3-članska | 315% |
+-------------------------------------+------------------------+
| 3. 4-članska | 370% |
+-------------------------------------+------------------------+
| 4. 5-članska | 425% |
+-------------------------------------+------------------------+
| 5. 6-članska | 470% |
+-------------------------------------+------------------------+
Za vsakega nadaljnjega člana mlade družine se lestvica iz prejšnjega odstavka nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk.
Pri ugotavljanju neto dohodkov se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki in prejemki, zmanjšani za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, razvidni iz dokončnih dohodninskih odločb in iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov.
26.c člen
Za zagotavljanje sredstev za subvencije po tem zakonu se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 23. člena tega zakona.
26.č člen
Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavi vsako leto najpozneje do 30. junija javni poziv za dodelitev subvencij po tem zakonu. Javni poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, da je dostopen javnosti.
V javnem pozivu se določijo natančnejši pogoji in postopek za pridobitev subvencij ter višina subvencije.
Upravičenost do dodelitve subvencije ugotavlja pred izplačilom vsakokratne subvencije Stanovanjski sklad Republike Slovenije z upravnim aktom. Zoper upravni akt je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve.
26.d člen
Stanovanjski sklad Republike Slovenije pridobi podatke o vlagatelju in družinskih članih iz registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi organ, pristojen za vodenje registra stalnega prebivalstva, oziroma ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Iz registrov iz prejšnjega odstavka pridobi Stanovanjski sklad Republike Slovenije podatke o enotni matični številki občanov, imenu in priimku, stalnem prebivališču ter davčni številki članov mlade družine in pripadnosti gospodinjstvu.
Na zahtevo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Davčna uprava Republike Slovenije brezplačno posreduje vse podatke o obdavčljivih dohodkih za predpreteklo koledarsko leto za vse družinske člane, navedene v vlogi za dodelitev subvencije. Podatke, ki so davčna tajnost, Stanovanjski sklad Republike Slovenije zbira in uporablja skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
4.a.a. Subvencioniranje nakupa, gradnje, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti
26.e člen
Subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti pripada tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona.
26.f člen
Subvencija pripada mladi družini največ osem let, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob prvi dodelitvi subvencije, število članov mlade družine in zgornja meja dohodka mlade družine pa enkrat letno pred dodelitvijo vsakokratne subvencije.
Višino subvencije, ki pripada mladi družini na družinskega člana, predpiše Vlada Republike Slovenije s sklepom.
4.a.b. Subvencioniranje najema
26.g člen
Do subvencioniranja najema je upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v koledarskem letu javnega poziva ne doseže starosti 28 let, v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa, pa se starostna meja podaljša za dve leti.
Subvencija pripada mladi družini iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26.a člena in iz 26.b člena tega zakona.
Subvencija se prizna največ v višini razlike med najemnino, kakršna bi za najeto stanovanje znašala po predpisih, ki urejajo neprofitne najemnine, in priznano tržno najemnino za primerno stanovanje, kar dokazuje prosilec z najemno pogodbo, sklenjeno pred zaključkom študija ali najkasneje v roku 90 dni po uspešno zaključenem študiju.
Subvencija pripada mladi družini največ dve leti, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob dodelitvi subvencije.
26.h člen
Mlada družina, ki sklene najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim je v krogu zakonitih dedičev do drugega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje, ni upravičena do subvencije najema.
26.i člen
Minister, pristojen za stanovanjske zadeve, s pravilnikom določi podrobnejše pogoje, merila in postopek dodelitve subvencij po 26.g členu tega zakona ter najvišjo priznano tržno najemnino za kvadratni meter stanovanjske površine po posamezni regiji.
5. POSOJILA
27. člen
Varčevalec, ki je redno varčeval, pridobi pravico do posojila za namene in pod pogoji iz tega zakona.
28. člen
Višina posojila, ki ga zagotavlja banka varčevalcu iz 27. člena tega zakona, je najmanj dvojni znesek privarčevanih sredstev.
Za privarčevana sredstva se šteje vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno dobo in obresti.
29. člen
Odplačilna doba za posojila iz 27. člena tega zakona je praviloma enaka dvojnemu številu let varčevanja, za katera je varčevalcu pripadla premija.
30. člen
Obrestne mere za posojila iz 27. člena tega zakona so enake obrestnim meram za varčevanje, povečanim za obrestni razmik v višini ene odstotne točke.
31. člen
Obrestne mere za posojila iz 27. člena tega zakona so fiksne za obdobje enega leta.
Spremenijo se po enakih pogojih kot obrestne mere za varčevanje.
32. člen
(črtan)
33. člen
Varčevalec iz 27. člena oziroma oseba iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona, ki se odloči, da izkoristi pravico do posojila pod pogoji tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posojilojemalec), z banko sklene posojilno pogodbo za namene iz 34. člena tega zakona.
Posojilo je lahko odobreno kreditno sposobnemu posojilojemalcu. Če posojilojemalec sam ni kreditno sposoben, lahko v posojilni odnos vstopi eden ali več soplačnikov, ki sočasno z njim podpišejo posojilno pogodbo in so tudi odgovorni za odplačilo celotnega dolga.
Kreditno sposobnost posojilojemalca in soplačnikov ugotavlja banka v skladu z veljavnimi predpisi in poslovno politiko banke.
Posojilojemalec mora kredit ustrezno zavarovati v skladu s poslovno politiko banke.
34. člen
Posojilojemalec odobreno posojilo lahko porabi samo za:
1. nakup stanovanja ali stanovanjske hiše,
2. gradnjo individualne stanovanjske hiše (tudi nadomestno gradnjo, nadzidavo ali dozidavo, izgradnjo podstrešnega stanovanja),
3. rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše ali
4. adaptacijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše,
5. nakup stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše,
6. plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča,
7. plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče,
8. plačilo projektne dokumentacije v zvezi z nameni iz prejšnjih točk tega člena,
9. poplačilo že najetih posojil za namene, navedene v tem členu.
Pri namenski porabi privarčevanih sredstev se lahko del posojila v višini največ 30% varčevalcu izplača v gotovini.
Črpanje odobrenega posojila je dokumentarno.
35. člen
Banka je dolžna varčevalca tri mesece pred iztekom varčevalne dobe iz 18. oziroma 27. člena tega zakona pisno opozoriti na pravico do pridobitve posojila pod pogoji tega zakona.
Banka zagotavlja posojilojemalcem možnost najema posojila po pogojih iz tega zakona, vendar najkasneje v roku dveh let po izpolnitvi pogojev iz 27. člena tega zakona.
Varčevalec mora zahtevi za pridobitev posojila predložiti dokaz, da bo odobreno posojilo namenil za stanovanjske potrebe iz prvega odstavka 34. člena tega zakona. Za takšen dokaz se šteje:
– v primeru nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše pogodba o takšnem nakupu,
– v primeru gradnje individualne stanovanjske hiše in rekonstrukcije lastnega stanovanja oziroma stanovanjske hiše veljavno gradbeno dovoljenje,
– v primeru adaptacije lastnega stanovanja oziroma stanovanjske hiše najmanj predračune oziroma, če je za adaptacijo potrebno, gradbeno dovoljenje,
– v primeru nakupa stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše pogodba o takšnem nakupu in potrdilo pristojnega občinskega organa, da prostorski izvedbeni akt na takšnem zemljišču omogoča gradnjo stanovanjske hiše,
– v primeru plačila stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča pravnomočna odločba občinskega organa o odmeri komunalnega prispevka,
– v primeru plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča pravnomočna odločba pristojne upravne enote o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– v primeru plačila projektne dokumentacije pogodba med investitorjem in projektivnim podjetjem o izdelavi te dokumentacije, in
– v primeru poplačila že najetih posojil za namene iz 34. člena tega zakona pogodba o stanovanjskem posojilu.
6. POROČANJE
36. člen
Stanovanjski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z bankami za vsako leto izdela poročilo o izvajanju NSVS in ga posreduje Vladi Republike Slovenije najpozneje do 31. marca za preteklo leto.
Poročilo skupaj z mnenjem Banke Slovenije obravnava in sprejme Vlada Republike Slovenije ter ga nato objavi tako, da je dostopno javnosti.
37. člen
Poročilo iz 36. člena tega zakona vsebuje zlasti:
– pregled izbranih bank, vključenih v izvajanje NSVS,
– podatek o številu varčevalcev,
– podatek o številu sklenjenih varčevalnih pogodb,
– način varčevanja,
– varčevalne zneske,
– obseg privarčevanih sredstev,
– podatek o številu prekinjenih varčevalnih pogodb,
– podatek o številu upravičencev do premij,
– obseg izplačanih in vrnjenih premij,
– podatek o številu in obsegu danih posojil,
– druge pomembne podatke.
38. člen
Banka za vsako leto izdela poročilo o izvajanju NSVS in ga posreduje Banki Slovenije najpozneje do konca februarja za preteklo leto.
Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme Banka Slovenije v skladu s predpisu o bančništvu.
7. NADZOR
39. člen
V bankah opravljajo nadzor nad izvajanjem bančnih in z njimi povezanih varčevalnih in kreditnih poslov, vezanih na NSVS, pristojni organi Banke Slovenije.
Nadzor nad delom in poslovanjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem NSVS opravlja pristojni minister, nad zakonito in namensko porabo sredstev pa tudi Računsko sodišče Republike Slovenije.
8. KAZENSKA DOLOČBA
40. člen
Z globo od 2,000.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek banka, če na trgu nastopa kot pooblaščena banka NSVS, pa ni bila izbrana v skladu s prvim in petim odstavkom 9. člena tega zakona.
Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v banki, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi – ZNSVS (Uradni list RS, št. 86/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Obseg pravic za sklepanje varčevalnih pogodb se za leto 2000 določi v višini 13.300 petletnih in v višini 13.300 desetletnih lotov.
42. člen
Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona objavi javni razpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona objavi javni poziv iz prvega odstavka 10. člena tega zakona s začetkom sklepanja varčevalnih pogodb v roku 15 dni od objave.
43. člen
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za pogodbe o varčevanju, sklenjene v izbranih bankah na podlagi javnega razpisa z dne 22. 4. 1999, v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 25. marca 1999 in 6. aprila 1999.
44. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi – ZNSVS-A (Uradni list RS, št. 14/06) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
Banki, ki varčevalcem, ki so že vključeni v NSVS, omogoči podaljšanje roka za sklenitev posojilne pogodbe v skladu z 18. členom zakona, se ustrezno podaljša rok za vračilo premij.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi – ZNSVS-B (Uradni list RS, št. 60/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ne glede na določbo 26.f člena zakona pripada mladi družini, ki je do uveljavitve tega zakona že pridobila pravico do subvencije v skladu z Zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 44/06 – uradno prečiščeno besedilo), prva štiri leta subvencija najmanj v višini 160 eurov, naslednja štiri leta pa najmanj v višini 100 eurov na družinskega člana.
Ne glede na določbo prvega stavka 26.č člena zakona se javni poziv za dodelitev subvencij po tem zakonu za leto 2007 objavi najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
