Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31., 33. in 34. člena v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na 10. redni seji dne 18. 10. 2007 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme občinski lokacijski načrt za proizvodne, obrtne in storitvene cone V1, V2 in V3 Vipava (v nadaljnjem besedilu: občinski lokacijski načrt).
(2) Dopolnitev in spremembo OLN za proizvodne, obrtne in storitvene cone V1, V2 in V3 Vipava so izdelali: Castrum d.o.o. Ajdovščina, pod številko projekta C 29/2007, april 2007 in Pavel Perhavec, svetovalec župana Občine Vipava.

(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.
(2) Vsebine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu pod številko projekta C 29/2007 iz aprila 2007, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava.

(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi št. v k.o. Vipava:
V1: 3165/6, 3183/2, 3165/7, 3159/2, 3166/4, 3166/5, 3184, 3165/15, 3179/1, 1309/4.
V2: 3160/16, 3160/20, 3160/19, 528/1, 530, 2581/2, 3162/6, 3185/1, 3162/1, 3037, 3038, 3039, 3040, 3041, 3042, 3043/1, 3043/2, 3095, 3162/2, 2568/9, 3114, 3113/1, 3112/1, 3111/1, 3110/1, 3109/1, 3108/1, 3107/2, 524/11, 3148/39, 3148/40 in 3148/41 (vodotok) ter parc. št. 3161/9, 3161/10 in 3161/11 (pot), 3125/75, 3125/79, 3108/2, 3167/2.
V3: 1309/2, 3113/2, 3112/2, 3111/2, 3110/2, 3109/2, 2568/4, 3168, 3108/2, 3107/1, 3106/1.
(2) Izven sklenjenega ureditvenega občinskega lokacijskega načrta se izvede prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav tudi na zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Vipava, kot je razvidno iz grafičnega dela OLN.

Ureditveno območje obsega:
– proizvodno obrtno storitvena cona V1,
– proizvodno obrtno storitvena cona V2, pri čemer je med novo dostopno cesto in potokom Gacka v severnem delu cone V2 možna tudi stanovanjska gradnja,
– proizvodno obrtno storitvena cona V3.

V1 Proizvodno obrtno storitvena cona V1 se prometno navezuje na lokalno cesto Vipava–Slap.
V2 Proizvodno obrtno storitvena cona V2 se prometno navezuje na magistralno cesto G1 – 12 Vipava–Podnanos z novo urejenim križiščem na odseku 1473. Zaradi predvidene širitve naselja na Kociančičevi ulici, in s tem povečanja prometa in gostote prebivalstva, se prometno ureditev predvideva rešiti v okviru spremembe ceste skozi cono V2, ki jo s povezavo na Kociančičevo ulico, preko mosta, obravnava ta odlok in tako zagotoviti boljšo pretočnost prometa.
V3 Proizvodno obrtno storitvena cona V3 se prometno navezuje na magistralno cesto G1 –12 Vipava–Podnanos z novo urejenim uvozom in izvozom (enosmerno) na odseku 1473.
Lokacije priključkov in rešitve so razvidne iz grafične priloge OLN, list št. 2, situacija cest.
Znotraj posameznih con se prometna infrastruktura prilagaja pozidavi, tehnični elementi in razvejanost prometnic je podrejena dejavnostim v posameznih conah.

Pri oblikovanju proizvodno obrtnih servisnih con V1, V2, V3 bodo upoštevane reliefne danosti, makro in mikro klimatske razmere (močno vetrovno področje – burja), značilnosti urbanističnih in arhitekturnih tradicij, gabarite sosednjih stavb, dostopnost in smeri ter značilnih vedut.
Projektne rešitve za krajinsko oblikovanje se opredeli v načrtu krajinske arhitekture. Načrt krajinske arhitekture opredeljuje rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in urejanju zelenih površin ter hortikulturo. Pri načrtovanju in urejanju je treba spoštovati tradicionalne gradbene materiale ter avtohtono vegetacijo.
Vsa ostala urbana, prometna ter informacijska oprema mora biti estetsko oblikovana.

Zasnove in gabariti objektov so podrejeni funkcionalnim zahtevam in dejavnostim posameznih investitorjev. Sama urbanistična zasnova omogoča fleksibilno oblikovanje, členjenje oziroma združevanje posameznih stavbnih mas.
Oblikovanje objektov bo podrejeno specifičnim klimatskim razmeram, ki so vezane na močno burjo, veliko osončenost in ostale makro in mikro klimatske razmere.
Objekti lahko, od kote platoja na katerem so zgrajeni, v kapu merijo največ 10.50 m v višino.

Pri projektiranju komunalnih naprav in opreme je treba upoštevati prometno ureditev, dispozicijo pozidave in možnosti združevanja oziroma razdruževanja posameznih stavbnih parcel in objektov.
Projektiranje in gradnja morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev ter naprav in objektov, ki so v prilogi tega lokacijskega načrta.

Daje se naslednje pogoje:
1. Vzdolž tangiranih con je že speljan javni vodovod, profila DN 200 in DN 150 mm (glej prilogo).
2. V coni V1 bo potrebna prestavitev vodovoda, skladno s projektom pozidave, ker trenutna vodovodna linija prečka diagonalno. Posamezne cone oziroma objekte bo možno priključevat na novo projektirani vodovod, katerega bi se, za posamezno cono, lahko priključilo na obstoječ magistralni vodovod. Priključitev posameznega objekta na javni vodovod je možen preko vodomerne garniture, vgrajene v ustrezen jašek.
Javni vodovod mora biti grajen iz duktilnih cevi za dimenzije 80 mm in več, za manjše profile pa iz kovinskih pocinkanih izoliranih s trdo PVC izolacijo.
3. Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje K.S.D. Ajdovščina k projektu strojnih instalacij – vodovod.
4. Pred priključitvijo si mora investitor zagotoviti dovoljenje K.S.D. Ajdovščina za priklop vode, za kar je pogoj veljavno gradbeno dovoljenje.

1. Na območju V1 se uredi prestavitve obstoječih elektroenergetskih naprav, ter glede na predvideno priključno moč objektov ustrezno razširi obstoječo TP z NN omrežjem.
2. Na območju V2 se uredi prestavitve obstoječih SN kablovodov. V obstoječi SN kablovod TP obrtna cona Vipava II – TP obrtna cona Vipava se predvidi nove TP glede na priključne moči objektov.
3. Priklop objektov na NN omrežje na območju V3 se predvidi iz najbližje predvidene TP na območju V2.

1. V obratovalnem območju je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije.
2. Fekalne odpadne vode je potrebno odvesti na ČN Vipava.
3. V okviru projektiranja je potrebno preveriti hidravlično zmogljivost obstoječega kanalizacijskega sistema za navezavo priključkov novih obrtnih con, kar mora biti razvidno v tehničnem poročilu.
4. Meteorne odpadne vode se odvedejo v najbližje odvodnike v soglasju z izvajalcem.
5. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektom PGD, PZI.
6. Investitor mora upravljavcu dostaviti geodetske posnetke kanalizacije v digitalni obliki, video posnetke kanalizacije ter poročilo o preizkusu vodotesnosti.
7. Zaradi spremenjenih razmer, ki so nastale z izgradnjo HC Vipava – Razdrto, je bilo potrebno izdelati študijo poplavnih voda v conah V1, V2 in V3 ter skladno z njo opredeliti stoletne vode in kote platojev obravnavanega območja, ter ostale potrebne ukrepe.
8. Območje OLN mora biti obvezno priklopljeno na javni kanalizacijski sistem, zato je komunalna opremljenost območja OLN predpogoj za začetek pozidave. Individualno odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda znotraj območja OLN z izpusti ali ponikanjem ni dovoljeno.

Na obravnavanem območju poteka:
– optični kabel Postojna – Nova Gorica,
– koaksialni kabel Postojna – Nova Gorica,
– krajevno kabelsko omrežje.
Območje V1 ne tangira telefonskih kablov. Navezava območja je možna iz KJ 76 do KJ 74.
Območje V2 je v celoti urejeno, saj je kompletno telekomunikacijsko omrežje položeno v kabelsko kanalizacijo. Navezava novih naročnikov je možna na enega izmed KJ. 64 do 69.
Območje V3 je delno opremljeno s kabelsko kanalizacijo, deloma pa potekajo kabli prostozemeljsko.
Po celotnem območju V3 poteka v smeri vzhod–zahod naročniški kabel in koaksialni kabel, ki ju bo potrebno prestaviti. Zaradi prestavitve in potreb cone V3 je potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo in jo navezati na obstoječa jaška KJ 70 in KJ 105.

1. V vsebinskem smislu se predvidi energetsko oskrbo z zemeljskim plinom za ogrevanje in druge potrebe za vse načrtovane objekte na območju lokacijskega načrta con V1, V2 in V3 v Vipavi.
2. Za objekte, ki se bodo gradili ali adaptirali na območju lokacijskega načrta con V1, V2 in V3 v Vipavi, se predvidi možna priključitev na javno plinovodno omrežje.
3. Za ogrevanje in hlajenje se lahko uporabljajo tudi obnovljivi viri energije.
4. V primeru, da do izgradnje in pričetka uporabe posameznih objektov znotraj območja OLN V1, V2 in V3 ni možna priključitev na javno plinovodno omrežje, se lahko uporabijo tudi ostali možni viri energije.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Vse površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih bodo potekala gradbena dela, se opredeli pred začetkom gradbenih del.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upošteva določbo 17. člena tega odloka. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(1) Zaradi gradnje objektov se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
(2) Investitorji zagotovijo poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišč.
(3) Utrjene površine, na katerih se izvaja pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav, je treba urediti tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod na tla, podzemne vode, tekoče površinske vode ali vode namenjene pripravi pitne vode. Utrjene površine morajo biti ustrezno odvodnjavane in prečiščene. Možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami naj bodo predvideni že v okviru programa gradbenih del.
(4) Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
(5) Za vsak poseg in gradnjo (začasno ali stalno) znotraj območja prostorskega akta, pri čemer poseg pomeni:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih področjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter
– hidromelioracija ali druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje na PGD projektne rešitve ali v primeru, ko gre za gradnje, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, pa vodno soglasje na dokumentacijo za pridobitev vodnega soglasja.
(6) Ureditve predvidene v dokumentaciji: Hidrološko hidravlični elaborat in Načrt gradbenih konstrukcij ureditev vodotoka, zagotovitev poplavne varnosti novih zazidalnih con V1, V2 in V3 ter področja Baronovka (ki sta navedeni kot prilogi LN) morajo biti izvedene sočasno z ureditvijo zazidalnih con.

(1) Območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni poseg, med gradnjo se ne sme posegati v priobalni pas Gacke, v širini 5 m, razen v primeru nove zasaditve. Vegetacijo ob Gacki je treba v največji možni meri ohraniti.
(2) Odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v Gacki, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v Gacko ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev, ni dopustno. Pri ravnanju z odpadnimi vodami, embalažo in gradbenimi elementi se upošteva določbo 15. člena tega odloka. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

Zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor zemeljskih izkopov, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Morebitna nova arheološka najdišča je potrebno obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Pričetek gradbenih del mora biti predhodno javljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območni enoti Nova Gorica.

(1) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju, in predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa.
(2) Uporabljena delovna mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti. Vsa hrupna dela naj se glede na dovoljene ravni hrupa izvajajo v času med 7. in 19. uro.

V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki se med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah.

(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter izdelavi naprav in izdelkov je treba upoštevati ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa ukrepe za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta,
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
(4) Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom je treba upoštevati vrsto in namembnost posega, naprave ali sredstva, požarno tveganje in ogroženost ter požarno varnost, določeno s predpisi o varstvu pred požarom.

Občinski lokacijski načrti V1, V2 in V3 se bodo izvajali etapno, skladno s potrebami potencialnih bodočih investitorjev in razpoložljivih finančnih sredstev.
Območje OLN mora biti obvezno priklopljeno na javni kanalizacijski sistem, zato je komunalna opremljenost območja OLN predpogoj za začetek pozidave. Individualno odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda znotraj območja OLN z izpusti ali ponikanjem ni dovoljeno.

(1)Organizacija gradbišč se omeji na območje posameznih objektov. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja se čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje so tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov,
– zagotovitev zavarovanja gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, odprava morebitnih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja v skladu z veljavnimi predpisi, v najkrajšem možnem času,
– zagotovitev nemotene komunalne oskrbe objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav,
– uskladitev posegov na območju naprav in napeljav z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, ki so v njihovi pristojnosti,
– zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacija gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zardi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
(2) Obveznosti investitorjev in izvajalcev po končani gradnji so:
– po potrebi sanacija poškodb vseh cest, ki so služile obvozu ali transportu med gradnjo,
– po potrebi sanacija poškodb infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov.

Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, katere v skladu z njegovimi pristojnostmi ne bo prevzel v upravljanje. Pristojni upravljavci so dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Župan Občine Vipava v roku dveh mesecev pripravi za ureditveno območje, ki ga ureja ta odlok, program opremljanja stavbnega zemljišča z vsebino, predpisano v 75. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter ga še v tem letu predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.

Župan Občine Vipava v roku dveh mesecev pripravi za ureditveno območje, ki ga ureja ta odlok, pogodbo o opremljanju stavbnega zemljišča z vsebino, predpisano v 78. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter ga še v tem letu predloži v obravnavo in potrditev občinskemu svetu.

(1)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse zakoličbe objektov in naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od mikrolokacij in gabaritov, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov in racionalizacije. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.

V območju občinskega lokacijskega načrta za proizvodne, obrtne in storitvene cone V1, V2 in V3 Vipava je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov;
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti ter
– gradnja enostavnih objektov po ZGO-1.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Nadzorna služba Občinske uprave Občine Vipava.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje lokacijskega načrta iz 3. člena tega odloka šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ajdovščina za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ajdovščina 1986–1990, ki se nanaša na območje Občine Vipava (Uradno glasilo, št. 9/98, 5/99, 7/99 in 5/00),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Vipava (Uradno glasilo, št. 3/00).

Do izvedbe v tem odloku navedenih posegov se na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka ohranja sedanja raba prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.