Na podlagi petega odstavka 39. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) minister za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij.
II. VSEBINA
1. Vsebina občinskega prostorskega načrta
2. člen
(vsebina občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Za območja posameznih mest ali drugih naselij, za katera se izdela urbanistični načrt v skladu s 37. členom tega pravilnika, se vsebina iz prejšnjega odstavka določi na podlagi urbanističnega načrta.
3. člen
(vsebina strateškega dela)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Konceptualni del urbanističnega načrta iz 39. člena tega pravilnika je podlaga za strateški del občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na razvoj naselij, za katera se izdela urbanistični načrt.
4. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorski izvedbeni pogoji,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
2. Strateški del
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Izhodišča prostorskega razvoja občine obsegajo:
– osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja,
– razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije,
– medsebojne vplive in povezave z območji sosednjih občin.
(2) Na podlagi izhodišč iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja se določijo cilji skladnega prostorskega razvoja občine. Ciljem se lahko določijo prioritete glede njihovega uresničevanja.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
6. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1) V zasnovi prostorskega razvoja občine se določijo:
– prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,
– omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,
– temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji,
– druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, odlagališča odpadkov.
(2) V zasnovi prostorskega razvoja se določijo tudi urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
7. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra)
(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture se, upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine, prikažejo obstoječa omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter prikažejo pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področij:
– prometne infrastrukture,
– elektronskih komunikacij, kjer se opredeli način zagotavljanja komunikacijskih storitev,
– energetike, skladno z lokalnim energetskim konceptom,
– komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja,
– drugih področij gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena.
(2) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture se opredelijo načini navezovanja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena na gospodarsko javno infrastrukturo državnega oziroma regionalnega pomena ter prikažejo tudi tista območja v občini, kjer je potrebna dopolnitev ali obnova omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v večjem obsegu.
2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
8. člen
(določitev naselij)
V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja:
– naselij,
– naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje iz 28. člena tega pravilnika,
– novih naselij razpršene gradnje iz 29. člena tega pravilnika,
– posebna območja razpršene gradnje iz 30. člena tega pravilnika.
2.5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
9. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja razpršene poselitve na podlagi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora:
– poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini,
– pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967,
– demografske ogroženosti.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
2.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine
10. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve za razvoj poselitve predvsem glede:
– razvoja naselij kot izhaja iz 33. člena tega pravilnika,
– razvoja dejavnosti po naseljih,
– sanacije in prenove razpršene gradnje na območjih, določenih na podlagi 28., 29. in 30. člena tega pravilnika,
– ohranjanja poselitve na območjih, določenih na podlagi prejšnjega člena,
– urbanističnega oblikovanja naselij.
(2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo naselja oziroma območja, za katera se bo izvajala celovita prenova.
(3) Naselja oziroma območja iz prejšnjega odstavka se določijo skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
11. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve glede razvoja v krajini, pri čemer se določijo:
– razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacija, mineralne surovine),
– posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti,
– območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,
– območja in objekti za potrebe obrambe.
12. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture določijo usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
13. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi zasnove prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, za celovito prenovo, za razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, kjer je to smiselno.
(2) Za urbana središča se usmeritve za prostorske izvedbene pogoje izdelajo na podlagi konceptualnega dela urbanističnega načrta.
3. Izvedbeni del
3.1. Enote urejanja prostora
14. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enota urejanja prostora je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora in se določi na podlagi:
– analize značilnosti prostora,
– upoštevanja režimov iz pravnih aktov s področij: varstva okolja in zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo,
– strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev, vključno z možnostjo izgradnje predvidene gospodarske javne infrastrukture.
(2) Analiza značilnosti prostora obsega analizo naravnih in ustvarjenih prostorskih lastnosti in morfoloških ter funkcionalnih značilnosti, kar zajema tudi območja prepoznavnosti, posebnih kvalitet in vrednot z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti posameznih območij ter degradirana in problemska območja.
(3) Za enoto urejanja prostora se določi namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji, lahko pa tudi dopustna izraba prostora. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta praviloma sovpada z mejo enote urejanja prostora.
(4) V občinskem prostorskem načrtu se za enoto urejanja prostora, kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt, določijo usmeritve za njegovo izdelavo.
(5) Z enoto urejanja prostora se določi območje razpršene poselitve, območje razpršene gradnje in druga območja s skupnimi značilnostmi, po načelu pretežnosti glede skupnih meril in pogojev urejanja.
(6) Znotraj posameznih enot urejanja prostora se lahko določijo manjša območja, kjer se poleg prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo v enoti urejanja prostora, določijo še podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.
3.2. Območja namenske rabe prostora
15. člen
(območja namenske rabe prostora)
(1) Namenska raba prostora se ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč in
– območja drugih zemljišč (npr. visokogorska zemljišča, pridobivalni prostor mineralnih surovin, območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).
(2) V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določi oziroma prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Podrobnejša namenska raba prostora se v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter se deli na:
– območja stanovanj,
– območja centralnih dejavnosti,
– območja proizvodnih dejavnosti,
– posebna območja,
– območja zelenih površin,
– območja in omrežja prometne infrastrukture,
– območja komunikacijske infrastrukture,
– območja energetske infrastrukture,
– območja okoljske infrastrukture,
– območja za potrebe obrambe v naselju,
– površine razpršene poselitve,
– območja najboljših kmetijskih zemljišč,
– območja drugih kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja površinskih voda,
– območja vodne infrastrukture,
– območja mineralnih surovin,
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– območja zunaj naselij za potrebe obrambe,
– ostala območja.
(3) V enotah urejanja prostora se določi in prikaže podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti. V urbanih središčih se podrobnejša namenska raba določi na podlagi urbanističnega načrta.
(4) Na območjih razpršene gradnje iz 28., 29., in 30. člena tega pravilnika se zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in površine, predvidene za sanacijo, opredelijo kot stavbna zemljišča.
(5) Razpršena gradnja iz 31. člena tega pravilnika se opredeli izven območij stavbnih zemljišč. V okviru namenske rabe se z grafičnim znakom prikazujejo samo obstoječi objekti, stavbnih zemljišč pa se ne prikazuje.
(6) Površine razpršene poselitve so stavbna zemljišča, ki se določijo znotraj območij razpršene poselitve iz 9. člena tega pravilnika.
(7) Vrste območij namenske rabe prostora in podrobnejše namenske rabe prostora, vključno z njeno nadaljnjo delitvijo, ter enotni grafični znaki so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.3. Dopustna izraba prostora
16. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju posamezne enote urejanja prostora. Določi se lahko kot:
– razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh objektov in celotno površino območja enote urejanja prostora ali pa med gradbenimi prostorninami vseh objektov in celotno površino območja enote urejanja prostora ali
– zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke).
(2) Dopustna izraba prostora se določi samo za tiste enote urejanja prostora, kjer je zaradi načrtovanih prostorskih ureditev to potrebno.
(3) Izpolnjevanje pogojev glede faktorja izrabe na območju posamezne enote urejanja prostora se lahko podrobneje določi s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede stopnje izkoriščenosti posameznega zemljišča, namenjenega gradnji.
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji
17. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so pogoji za načrtovanje posegov v prostor glede:
– namembnosti,
– lege,
– velikosti,
– oblikovanja,
– parcelacije,
– priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanja zdravja ljudi.
(2) Natančnost in podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev sta odvisni od opredeljene namenske rabe prostora, predvidenih dejavnosti in morfoloških značilnosti prostora. Prostorski izvedbeni pogoji se lahko v občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora določijo z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot ju določa pravilnik, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. V tem primeru morajo biti rešitve prikazane na geodetskem načrtu.
(3) Vrste grafičnih znakov, vezanih na prostorske izvedbene pogoje, so določene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
18. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se v skladu s pretežno namensko rabo določijo dopustne:
– vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena,
– vrste enostavnih objektov glede na namen,
– vrste gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov,
– agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor,
– drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor.
(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se v skladu s pretežno namensko rabo določi tudi možnost prepletanja dopustnih dejavnosti. V tem primeru se lahko določijo tudi obvezni deleži posameznih dejavnosti. Dejavnosti se določijo v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
19. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)
(1) Lega objektov na zemljišču se po potrebi določi z:
– odmikom od mej sosednjih zemljišč ali medsebojnim odmikom objektov,
– regulacijskimi črtami, ki se določijo kot pogoji glede lege načrtovanih objektov na zemljišču.
(2) Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
(3) Regulacijska linija je črta, ki:
– ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti,
– praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.
(4) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(6) V občinskem prostorskem načrtu se lahko določijo tudi dodatne regulacijske črte za določanje linij drevoredov, smeri pozidave in členitev med objekti.
20. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev določajo:
– prostornino objektov,
– tlorisne in višinske gabarite objektov,
– zmogljivost objektov.
(2) Poleg prostorskih izvedbenih pogojev iz prejšnjega odstavka se v zvezi z velikostjo objektov lahko za parcelo, namenjeno gradnji, določijo tudi:
– faktor izrabe,
– faktor gradbene prostornine,
– faktor zazidanosti,
– delež odprtih bivalnih površin.
(3) Faktorji iz prejšnjega odstavka lahko dopolnjujejo pogoje glede faktorja dopustne izrabe prostora posamezne enote urejanja prostora.
(4) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim.
(5) Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji, se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
(6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(7) Delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(8) Gradbeno inženirskim objektom se, kadar velikosti ni mogoče smiselno določiti, določi predvsem njihova zmogljivost.
21. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov na območju enote urejanja prostora določajo:
– pogoje za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja,
– oblikovne poteze (npr. vizualni poudarki, dominante, robovi naselij),
– podrobnejše pogoje glede tipologije objektov,
– pogoje za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur,
– oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin,
– pogoje za oblikovanje urbane opreme,
– pogoje za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet,
– pogoje za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov, kadar je glede narave objekta to smiselno,
– pogoje za oblikovanje enostavnih objektov.
(2) V odvisnosti od ohranjenosti kvalitetne arhitekture in identitete posameznih območij v enoti urejanja prostora se lahko določijo pogoji za:
– oblikovanje fasad, in sicer arhitekturnih elementov na fasadi (npr. okna, nadstreški, balkoni in podobno) ter z barvnim oziroma drugim videzom fasade (struktura, vrsta materiala),
– oblikovanje streh objektov, in sicer naklonov strešin v stopinjah, ki se lahko določi tudi z minimalno oziroma maksimalno vrednostjo v stopinjah, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov na njej (npr. čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura strešine), lahko pa tudi glede uporabe materialov, itd.,
– ureditev in oblikovanje javnih in zelenih površin ter urbane opreme,
– ureditev okolice objektov in sicer glede prerazporeditev in izravnave zemeljskih mas, pri čemer se določi dopustno višino nasipavanja, odkopavanja in izravnave terena, ter pogoje glede potrebnih in dopustnih zasaditev in izvedbe morebitnih drugih zunanjih ureditev,
– oblikovanje enostavnih objektov glede materialov, naklonov strešin, kritine, višine ograj, polnil in izvedb ograj in podobno.
22. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo določajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji, na naslednji način:
– z načrtom parcel ali
– z minimalno oziroma maksimalno površino parcele v kvadratnih metrih ali
– z dolžino posamezne stranice oziroma z razmerjem med stranicami parcele.
(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede velikosti in oblike parcel, namenjenih gradnji, se smiselno upošteva:
– tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, ter tlorisno zasnovo,
– krajevno značilno obliko parcel in tipologijo zazidave, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,
– naravne razmere in značilnosti grajene strukture,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov,
– možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,
– možnost zagotavljanja dostopa do parcele,
– omejitve uporabe zemljišča, kadar je tako določeno z drugimi predpisi,
– lastniška in parcelna struktura zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč.
23. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo določajo:
– pogoje glede oskrbe s pitno vodo,
– pogoje glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda,
– pogoje glede priključevanja na grajeno javno dobro,
– način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov,
– obstoječa in predvidena omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna območja obvezno priključiti, in obveznosti, ki izhajajo iz tega,
– način možne oskrbe objektov, v kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali javnega dobra ni predvidena.
(2) V enoti urejanja prostora se prikažejo:
– potek obstoječih in predvidenih omrežij ter objektov gospodarske javne infrastrukture,
– obstoječi in predvideni objekti grajenega javnega dobra,
– omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ali njihove dele, ki jih je potrebno obnoviti.
(3) Pristojni izvajalci zagotovijo občini podatke, potrebne za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra.
(4) Enotni grafični znaki za prikazovanje vsebin iz drugega odstavka tega člena so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika.
24. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)
(1) V občinskem prostorskem načrtu se ob upoštevanju področnih predpisov določijo prostorski izvedbeni pogoji za:
– celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– ohranjanje narave,
– varstvo okolja in naravnih dobrin,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določajo ukrepe za varstvo ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami predvsem glede zagotavljanja varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih.
(2) V primerih ohranjanja vitalnosti naselbinskih jeder in racionalnejše izrabe posameznih objektov se pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev enakomerno upoštevajo varstvene zahteve in razvojne potrebe.
(3) V občinskem prostorskem načrtu se določijo tudi prostorski izvedbeni pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami.
25. člen
(prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)
Pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev za načrtovanje posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi, ki izhajajo iz:
– seizmoloških, hidroloških in drugih geotehničnih značilnosti zemljišč,
– higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, varstvom pred hrupom, kvaliteto bivanja, ipd.,
– pogojev za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam,
– svetlobno-tehničnih, požarnovarnostnih in drugih zahtev.
26. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
Za območje enote urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo do njegovega sprejema, in usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega načrta predvsem glede namenske rabe, dopustne izrabe, zahtev glede natečajev, lahko pa tudi druge usmeritve, ki izhajajo iz določb 17. do 25. člena tega pravilnika.
III. POGOJI ZA DOLOČITEV OBMOČIJ SANACIJE RAZPRŠENE GRADNJE
27. člen
(vrste območij sanacije razpršene gradnje)
(1) Območje sanacije razpršene gradnje se določi, kadar se s sanacijo zagotovi:
– racionalnejšo izrabo prostora (npr. s povečanjem gostote pozidave, izrabo prostih površin),
– prenovo stavbnega fonda,
– zadostne javne površine,
– zadostno opremljenost in izrabo javne gospodarske infrastrukture,
– zmanjšanje vizualne degradacije z oblikovno sanacijo,
– zmanjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino in na naravne vrednote,
– varstvo vodnih virov.
(2) Območja sanacije razpršene gradnje so:
– območje razpršene gradnje, ki se vključi v naselje,
– območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje,
– območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje.
(3) Območja sanacije razpršene gradnje se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta opredelijo kot stavbna zemljišča.
28. člen
(območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)
Območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, se določi kadar obstaja:
– funkcionalna in oblikovna povezanost z obstoječim naseljem,
– možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja,
– možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja (predvsem priključitev na prometno omrežje in javni potniški promet, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja ter elektro omrežje).
29. člen
(območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)
Območje razpršene gradnje se opredeli kot novo naselje, kadar obstoječe razpršene gradnje ni mogoče vključiti v obstoječe naselje, vendar jo je možno zaradi zaključenosti tega območja oblikovati v novo naselje in kadar obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom.
30. člen
(območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve)
Območje razpršene gradnje se določi kot posebno zaključeno območje poselitve, kadar gre za:
– območja s kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje,
– obstoječo razpršeno gradnjo, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatih območjih (npr. vinogradniška območja) in je vezana na kmetijsko pridelavo.
31. člen
(ostala območja razpršene gradnje)
Ostala območja razpršene gradnje se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
32. člen
(načini urejanja območij razpršene gradnje)
(1) Za območja iz 28., 29. in 30. člena tega pravilnika se izdela občinski podrobni prostorski načrt.
(2) Na območjih iz 28., 29. in 30. člena tega pravilnika je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
IV. POGOJI ZA DOLOČITEV OBMOČIJ ZA RAZVOJ IN ŠIRITEV NASELIJ
33. člen
(razvoj naselij)
Razvoj naselja vključuje notranji razvoj naselja, prenovo in širitev. Notranji razvoj naselja in prenova imata prednost pred širitvijo naselja.
34. člen
(območje notranjega razvoja naselja)
(1) Območja notranjega razvoja naselja so površine, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere.
(2) Zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je možno ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih razmer v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov, vendar ne kot pozidava javnih površin.
35. člen
(območja prenove naselja)
(1) Območja prenove so območja ali površine, na katerih se izvaja celovita prenova ali delna prenova.
(2) Celovita prenova se določi, kadar je treba izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja, ali kadar je ob tem mogoče z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja in arhitekture ter kulturne dediščine ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Območje celovite prenove se na podlagi strokovnih podlag občinskega prostorskega načrta lahko določi tudi za naselja, za katera ni predvidena izdelava urbanističnega načrta. Celovita prenova se izdela tudi za degradirana območja oziroma območja z več porušenih, poškodovanih, neprimerno izrabljenih ali opuščenih objektov, ki so predmet prenove.
(3) Območje delne prenove se določi za površine v naselju, ki so zaradi neprimerne ali ekstenzivne rabe, neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne opremljenosti razvrednotene.
(4) Za območje celovite prenove se izdela občinski podrobni prostorski načrt, ki se lahko izdela tudi za posamezna območja delne prenove.
36. člen
(območje širitve naselja)
(1) Območja širitve naselja so površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Kot območja širitve naselja se štejejo tudi območja iz 28. člena tega pravilnika.
(2) Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo območje širitve naselja, se določijo na podlagi ugotovitev o razpoložljivih prostih kapacitetah v grajeni strukturi, možnostih prenove in sanacije ter razvojnih potreb občine in strateških usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta. Za določanje obsega površin za širitev naselja je treba izdelati bilanco površin in upoštevati realen časovni okvir (približno 10–15 let).
(3) Za območja širitve naselja se izdela občinski podrobni prostorski načrt.
V. URBANISTIČNI NAČRT
37. člen
(vloga in pomen urbanističnega načrta)
(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanih središč. Urbanistični načrt se lahko izdela tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja ali drugih razlogov izdelava urbanističnega načrta utemeljena (npr. celovita prenova, večje širitve, turistična naselja).
(2) Pri določanju urbanih središč se upoštevajo usmeritve, določene v državnem strateškem prostorskem načrtu.
(3) Urbanistični načrt se z namenom doseganja racionalnega in usklajenega prostorskega razvoja lahko izdela tudi za več funkcionalno med seboj povezanih urbanih središč.
(4) Urbanistični načrt se izdela skladno s strokovnimi metodami prostorskega, urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja ter z metodami vključevanja prebivalstva in drugih zainteresiranih udeležencev v proces njegove priprave.
38. člen
(vsebina urbanističnega načrta)
V urbanističnem načrtu se vsebine, ki so podlaga za odločitve v občinskem prostorskem načrtu, proučijo in prikažejo v konceptualnem in podrobnejšem delu.
39. člen
(konceptualni del urbanističnega načrta)
(1) Konceptualni del urbanističnega načrta se opredeli kot koncept razvoja naselja na podlagi izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine in naselja.
(2) Koncept razvoja naselja vsebuje:
– koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa,
– koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovalskih izhodišč za razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja, oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder v naselju,
– koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju,
– koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja,
– lokalni energetski koncept,
– koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo,
– koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju.
(3) Obseg vsebine koncepta razvoja naselja iz prejšnjega odstavka se opredeli glede na velikost in pomen posameznega naselja.
40. člen
(podrobnejši del urbanističnega načrta)
(1) V podrobnejšem delu urbanističnega načrta se na podlagi konceptualnega dela opredeli:
– območja celovite prenove,
– območja notranjega razvoja,
– območje širitve naselja, ki vključuje tudi območje sanacije iz 28. člena tega pravilnika,
– posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin naselja (območja zelenega sistema),
– ostala območja, kjer se vzdržuje oziroma izboljšuje obstoječi stavbni fond in kjer niso predvideni večji posegi v prostor.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se proučijo in okvirno prikažejo oziroma opredelijo:
– enote urejanja prostora,
– podrobnejša namenska raba,
– elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov,
– javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra,
– opremljanje stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo s prikazom območij urejanja zemljišč za gradnjo in možnostmi za njihovo opremljanje,
– prometne ureditve, vključno z javnimi površinami za mirujoči promet.
(3) V podrobnejšem delu urbanističnega načrta se določijo območja, za katera se urbanistično arhitekturne rešitve pridobijo na podlagi javnega natečaja z usmeritvami.
41. člen
(območje urbanističnega načrta)
(1) Območje urbanističnega načrta obsega površine strnjene gradnje, to so območja strnjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja.
(2) Območje urbanističnega načrta vključuje tudi območja sanacije razpršene gradnje iz 28. člena tega pravilnika ter zemljišča, predvidena za območje širitve naselja.
(3) V območje urbanističnega načrta se lahko vključijo tudi naselja, ki so z vodilnim naseljem oziroma med seboj neposredno funkcijsko povezana. V tem primeru so vanj lahko vključene tudi površine, ki se jim ohranja njihova prvotna raba, vendar je ta podrejena potrebam poselitve.
42. člen
(območja celovite prenove)
(1) Za območja celovite prenove naselja se v urbanističnem načrtu opredelijo usmeritve za program celovite prenove, ki obsegajo:
– vrsto in namen celovite prenove,
– način celovite prenove z gospodarskega, socialnega, kulturnega, okoljskega, energetskega, urbanističnega in arhitekturnega vidika,
– vrsto finančnih in drugih instrumentov ter ukrepov za pripravo in izvajanje celovite prenove,
– pogoje in usmeritve za posege v prostor in druge ureditve na območjih celovite prenove, ki veljajo do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Za posamezna območja celovite prenove se lahko določijo prioritete in usmeritve glede postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev prenove.
(3) Za območja celovite prenove se izdela občinski podrobni prostorski načrt. Konservatorski načrt kot njegov obvezni sestavni del se izdela le v primeru, kadar je v območje celovite prenove vključena zavarovana arhitekturna, naselbinska ali arheološka dediščina.
43. člen
(območje notranjega razvoja in območje širitve naselja)
(1) Za območje notranjega razvoja se določijo usmeritve za delno prenovo, racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih površin ter za zagotavljanje prostorskih ureditev in posegov v prostor, ki so v javnem interesu.
(2) Za posamezna območja širitve naselja se določijo usmeritve glede opremljanja stavbnih zemljišč in postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.
44. člen
(grafični prikazi urbanističnega načrta)
(1) Konceptualni del urbanističnega načrta se grafično prikaže v publikacijskem merilu ali v podrobnejšem merilu, ki ustreza velikosti naselja.
(2) Podrobnejši del urbanističnega načrta se glede na obseg posameznih območij urejanja, na raznolikost vsebin in natančnost obdelave grafično prikaže na državnih topografskih kartah, lahko pa tudi podrobneje na ustreznih geodetskih načrtih.
VI. NAČIN PRIPRAVE IN OBLIKA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
45. člen
(način priprave občinskega prostorskega načrta)
(1) Za pripravo občinskega prostorskega načrta se ob upoštevanju podatkov, ki jih morajo zagotoviti nosilci urejanja prostora v okviru prostorskega informacijskega sistema ter drugih podatkov, izdelajo potrebne urbanistične strokovne podlage.
(2) Strokovne podlage za naselja, za katera se ne izdela urbanistični načrt, se pripravijo v obsegu in vsebini, ki ustreza velikosti in zahtevnosti naselja.
(3) Kadar se za posamezne ureditve izdelajo variantne rešitve, se za način njihove priprave, vrednotenja in primerjave smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način priprave državnega prostorskega načrta.
46. člen
(oblika občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje grafični in tekstualni del.
(2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz naslednjih poglavij:
– uvodne določbe,
– strateški del,
– izvedbeni del,
– končne določbe.
(3) Grafični del občinskega prostorskega načrta vsebuje grafične prikaze ki so glede na vsebino ločeni na:
– grafične prikaze strateškega dela,
– grafične prikaze izvedbenega dela.
(4) Osnutek občinskega prostorskega načrta, ki je podlaga za pridobivanje smernic, vsebuje:
– besedilo in kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta,
– besedilo in kartografski del konceptualnega dela urbanističnega načrta,
– prikaz osnovne namenske rabe izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta z obrazložitvijo načrtovanih prostorskih ureditev.
(5) Vsebina strateškega dela občinskega prostorskega načrta, ki se sprejema kot samostojni prostorski akt, se pripravi z vsebino iz 5. do 13. člena tega pravilnika in v obliki, ki jo določa ta pravilnik.
(6) Občinski prostorski načrt se sprejme z odlokom.
47. člen
(tekstualni del strateškega dela občinskega prostorskega načrta)
(1) Tekstualni del strateškega dela občinskega prostorskega načrta vsebuje naslednja poglavja:
– splošne določbe,
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Tekstualni del strateškega dela občinskega prostorskega načrta, ki obravnava urbana središča, za katera je izdelan urbanistični načrt, vsebuje koncepte prostorskega razvoja posameznih naselij.
48. člen
(tekstualni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta)
Tekstualni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta vsebuje prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora in dopustno izrabo, v kolikor je ta potrebna.
49. člen
(grafični prikazi strateškega dela občinskega prostorskega načrta)
(1) Grafični prikazi zasnove prostorskega razvoja občine ter zasnove gospodarske javne infrastrukture iz strateškega dela občinskega prostorskega načrta se prikažejo na geodetskih podlagah v merilu 1:50000.
(2) Grafični prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritev za razvoj v krajini ter usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč se prikažejo na publikacijskih kartah, ki imajo osnovo v geodetskih podlagah v merilu 1:50000 ali na geodetskih podlagah v merilu 1:50000.
(3) Grafični prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana, ter grafični prikazi okvirnih območij razpršene poselitve se prikažejo na geodetskih podlagah v merilu 1:50000.
50. člen
(grafični prikazi izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta)
(1) Grafični prikazi izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta vsebujejo:
– prikaze območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– prikaze območij enot urejanja prostora in prikaze javne gospodarske infrastrukture.
(2) Grafični prikazi iz prejšnjega odstavka se prikažejo na geodetskih načrtih najmanj natančnosti merila 1:5000. Kadar imajo grafični prikazi podlago v urbanističnem načrtu, se glede na raznolikost vsebin oziroma podrobnosti rešitev, ki jih je treba prikazati po posameznih enotah urejanja prostora, lahko prikažejo na geodetskih načrtih z natančnostjo merila do 1:1000.
(3) Grafični prikazi izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta morajo vsebovati še:
– pregledno karto občine z razdelitvijo na liste,
– pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(4) Ključna omrežja gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Grafična prikaza iz druge alinee tretjega odstavka tega člena se prikažeta na državni topografski karti natančnosti merila največ 1:50000.
51. člen
(oblika digitalnih prostorskih podatkov)
(1) Občinski prostorski načrt se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled v občinski prostorski načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(2) Digitalni prostorski podatki, ki se prikažejo na grafičnih načrtih, se izdelajo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki. Vodijo se s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.
(3) Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podatkov.
52. člen
(analogna oblika občinskega prostorskega načrta)
(1) Analogna oblika občinskega prostorskega načrta mora biti pripravljena tako, da so sestavine vložene vsaka v ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjimi naslovnimi listi, besedilom in kartografskim delom z grafičnimi prikazi na geodetskih podlagah oziroma načrtih. Gradivo mora biti vezano v takšni obliki, da posameznih listov ni mogoče odvzemati oziroma dodajati. Gradivo v analogni obliki mora biti zloženo na formate predpisane na podlagi standarda SIST ISO. Vse strani morajo biti oštevilčene.
(2) Naslovnica vsebuje:
– naziv akta,
– podatke o datumu sprejema občinskega prostorskega načrta na občinskem svetu,
– podatke o objavi občinskega prostorskega načrta v uradnem glasilu,
– žig občine in podpis župana,
– številko in datum sklepa o potrditvi predloga občinskega prostorskega načrta s strani ministra, pristojnega za prostor, oziroma številka in datum sklepa Vlade Republike Slovenije o potrditvi predloga občinskega prostorskega načrta.
(3) Notranji naslovni listi vsebujejo kazalo vsebin:
– besedila,
– kartografskega dela z grafičnimi načrti,
– prilog k občinskemu prostorskemu načrtu,
– podatke in žig o izdelovalcu prostorskega načrta občine.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta)
Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se za prostorske usmeritve za načrtovanje posegov v prostor oziroma prostorskih ureditev štejejo usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) ter uporabljajo določbe Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt).
54. člen
(dokončanje postopkov priprave strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine)
(1) Postopki priprave strategije prostorskega razvoja občine, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04 in 33/07 – ZPNačrt).
(2) Postopki priprave prostorskega reda občine, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04 in133/04 – popr. in 33/07 – ZPNačrt).
55. člen
(geodetski načrti)
Za območja, za katera geodetski načrti ob uveljavitvi tega pravilnika niso zagotovljeni, se grafični prikazi iz prvega odstavka 50. člena tega pravilnika najkasneje do 1. januarja 2010 lahko prikažejo na razpoložljivih geodetskih podlagah najmanj natančnosti merila 1: 5000, ki vsebujejo podatke o zemljiških parcelah in topografske podatke.
56. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04, 133/04 – popr. in 33/07 – ZPNačrt).
57. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-145/2007
Ljubljana, dne 19. oktobra 2007
EVA 2007-2511-0005
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
