Na podlagi petega odstavka 56. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) minister za okolje in prostor izdaja

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt) se izdela za prostorske ureditve na območjih:
– sanacije razpršene gradnje, in sicer za območje razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselij, za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot območje novega naselja, in za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje,
– celovite oziroma delne prenove naselja,
– razvoja naselja kot širitev na nove površine,
– pomembnejše gospodarske javne infrastrukture,
– prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanja mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije in
– kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena zgoščanju pozidave.
(2) Podrobnega načrta za območja iz prejšnjega odstavka ni treba izdelati, če so v občinskem prostorskem načrtu prostorski izvedbeni pogoji določeni z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa ta pravilnik. V tem primeru morajo biti rešitve prikazane na geodetskem načrtu.
(3) Podrobni načrt se izdela za območje enote urejanja prostora ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, za katero je tako določeno v občinskem prostorskem načrtu. Podrobni načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje,
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč.

(1) S podrobnim načrtom se ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskega prostorskega načrta podrobneje določi: območje podrobnega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, kadar je to potrebno,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka se v primerih izdelave podrobnega načrta za prenovo naselja določijo še rešitve in ukrepi, ki obsegajo:
– vrsto in namen prenove naselja,
– način prenove naselja z gospodarskega, socialnega, kulturnega, okoljskega, energetskega, urbanističnega in arhitekturnega vidika,
– način zagotovitve finančnih virov in drugih ukrepov,
– določitev nosilcev izvedbe prenove naselja.
(3) Vsebine iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo tako podrobno, da je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(1) Območje podrobnega načrta obsega površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno izvedbo in rabo.
(2) Območja podrobnega načrta praviloma sovpadajo z območji enot urejanja prostora iz občinskega prostorskega načrta. Odstopanja meje območja podrobnega načrta od meja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega načrta so možna skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

(1) V podrobnem načrtu se podrobneje opredelijo rešitve in pogoji glede:
– funkcije in oblikovanja območja podobnega načrta,
– funkcije in oblikovanja objektov in naprav,
– funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih javnih površin,
– lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje,
– lege, zmogljivosti ter poteka objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje.
(2) Za rešitve in pogoje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe glede prostorskih izvedbenih pogojev iz pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta.

V podrobnem načrtu se podrobneje opredelijo območja oziroma objekti, za katere se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, če:
– to izhaja iz občinskega prostorskega načrta ali
– se to opredeli na podlagi meril za določitev območij prostorskih ureditev, za katere je treba izvesti javni natečaj.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

V podrobnem načrtu se lahko določi etapnost izvedbe prostorske ureditve tako, da posamezne etape predstavljajo zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.

(1) V podrobnem načrtu se na območjih, kjer so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine, določijo tudi takšne rešitve in ukrepi, ki omogočajo in zagotavljajo njihovo celostno ohranjanje.
(2) Če je v območje celovite prenove naselja vključena zavarovana arhitekturna, naselbinska in arheološka dediščina, mora podrobni načrt za celovito prenovo vsebovati konservatorski načrt po predpisih o varstvu kulturne dediščine.

V podrobnem načrtu se podrobneje določijo rešitve in ukrepi, ki zagotavljajo varstvo okolja, ohranjanje narave, vključno z rešitvami in ureditvami v zvezi z urejanjem voda, urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč ter izkoriščanjem mineralnih surovin.

V podrobnem načrtu se prikažejo in opišejo rešitve in ureditve za izvajanje dejavnosti obrambe ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na ogroženih območjih ter ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.

(1) V podrobnem načrtu se določijo pogoji glede priključevanja načrtovanih objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo. Določijo se tudi lokacijski in tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) V podrobnem načrtu se lahko določi, na katera omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture ter javnega dobra se morajo posamezni objekti oziroma površine obvezno priključiti.

Z umestitvijo načrtovane ureditve v prostor se tudi opišejo in prikažejo vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske strukture na širšem območju in njene povezave s sosednjimi območji.

Za pripravo podrobnega načrta se ob upoštevanju podatkov, ki jih morajo zagotoviti nosilci urejanja prostora v okviru prostorskega informacijskega sistema ter njihovih zahtev in drugih podatkov, izdelajo potrebne strokovne podlage.

(1) Osnutek podrobnega načrta, ki je podlaga za pridobivanje smernic, vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del osnutka podrobnega načrta vsebuje:
– opis prostorske ureditve, vključno s programom dejavnosti, in rešitev glede umeščanja načrtovanih objektov in površin, ki se načrtuje s podrobnim načrtom,
– opis zasnove načrtovanih rešitev komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra ter njihovih zmogljivosti,
– rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(3) Grafični del osnutka podrobnega načrta vsebuje:
– izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– zazidalno oziroma ureditveno situacijo s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno ter prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.

(1) Podrobni načrt vsebuje grafični in tekstualni del.
(2) Podrobni načrt se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled v podrobni načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(3) Analogna oblika podrobnega načrta mora biti pripravljena tako, da sta tekstualni in grafični del podrobnega načrta vložena v ustrezno mapo, vezano v takšni obliki, da posameznih listov ni mogoče dodajati ali odvzemati. Če je gradivo obsežnejše, se gradivo lahko vloži tudi v več map, ki morajo biti označene z ustreznimi zaporednimi številkami.
(4) Mapa, v katero se vlagajo sestavine podrobnega načrta, mora omogočati vstavljanje listov v formatu A4. Če so posamezne sestavine načrta na listih večjega formata, se zložijo na format A4.
(5) Mapa iz prejšnjega odstavka mora biti opremljena z naslovnico in notranjimi naslovnimi listi.
(6) Naslovnica vsebuje:
– naziv podrobnega načrta,
– podatke o investitorju in izdelovalcu podrobnega načrta,
– podatke o odgovornem vodji izdelave podrobnega načrta s podpisom in identifikacijsko številko,
– navedbo organa, ki je podrobni načrt sprejel, z žigom organa in podpisom odgovorne osebe,
– datum sprejema podrobnega načrta,
– podatke o objavi podrobnega načrta v uradnem glasilu.
(7) Notranji naslovni listi vsebujejo:
– kazalo vsebine besedila,
– kazalo vsebine kartografskega dela z grafičnimi načrti,
– povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi,
– seznam prilog podrobnega načrta,
– izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca, da je podrobni načrt izdelan v skladu z občinskimi prostorskimi akti in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju podrobnega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, opremljeno z njegovim podpisom in osebnim žigom.
(8) Podrobni načrt se sprejme z odlokom.

Tekstualni del podrobnega načrta je urejen v naslednjih poglavjih:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom;
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
7. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
8. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
9. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

(1) Grafični del podrobnega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije.
(2) Grafični načrti iz prejšnjega odstavka se prikažejo na geodetskih načrtih. Merilo grafičnih načrtov je odvisno od obsežnosti načrtovane prostorske ureditve, pri čemer natančnost merila ne sme biti manjša od 1:5000 in praviloma ne večja od 1:500. Po potrebi se izdela tudi ustrezne publikacijske karte. Vplivi načrtovane prostorske ureditve na urbane in krajinske strukture na širšem območju in povezave s sosednjimi območji se prikažejo na topografskem ali ortofoto načrtu najmanj z natančnostjo, ki ustreza merilu 1:10000.
(3) Vsak izris grafičnega načrta mora biti opremljen s številko lista, nazivom podrobnega načrta, legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane, orientacijo grafičnega izrisa (praviloma sever–jug), oznako merila in datumom izdelave geodetskega načrta.

Kadar se strokovna rešitev pridobi z izdelavo več variantnih rešitev, se za način njihove priprave, vrednotenja in primerjave smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način priprave državnega prostorskega načrta ter način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave.

Postopki priprave občinskih lokacijskih načrtov po četrtem odstavku 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) se dokončajo v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 in 33/07 – ZPNačrt).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 in 33/07 – ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na pripravo občinskih lokacijskih načrtov.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.