Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo) /ZLS-UPB1/ (Uradni list RS, št. 100/05), Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), Zakona o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) /ZP-1-UPB3/ (Uradni list RS, št. 70/06), Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 9. redni seji dne 18. 10. 2007 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju Občine Šmarje pri Jelšah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: Odlok).
2. člen
Na območju Občine Šmarje pri Jelšah so naslednja pokopališča:
– Pokopališče Šmarje pri Jelšah,
– Pokopališče Šentvid pri Grobelnem,
– Pokopališče Sveti Štefan,
– Pokopališče Zibika,
– Pokopališče Kristan vrh in
– Pokopališče Sladka Gora.
3. člen
Pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter pogrebne svečanosti se izvajajo, na pokopališčih iz 2. člena tega odloka, v skladu z določbami tega odloka in koncesijske pogodbe, ki jo Občina Šmarje pri Jelšah podeli koncesionarju na podlagi javnega razpisa.
5. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba, ki obsega:
– opravljanje pokopaliških dejavnost,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
6. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in obsega predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
7. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– izvajanje pogrebne dežurne službe.
Postopke izvajanja pogrebnih dejavnosti uredijo strokovna združenja s posebnim kodeksom.
8. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev grobov, vzdrževanje obsega predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– zagotavljanje tekoče vode
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– posip poti in parkirišča ob poledici,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra grobov in načrta pokopališča,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– urejanje ograje,
– urejanje pokopališkega zidu,
– urejanje mrliške vežice in ostalih prostorov na pokopališču.
II. POSTOPEK PRIDOBIVANJA KONCESIONARJEV IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA TER NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
Gospodarska javna služba urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost se zagotavlja s podeljevanjem koncesije na podlagi tega odloka, javnega razpisa ter koncesijske pogodbe.
Občina bo predala koncesionarju za izvajanje urejanja pokopališč in pokopaliških storitev vse objekte in naprave v celoti in z vsemi pritiklinami ter morebitnimi bremeni.
10. člen
Način izvajanja javne službe je določen v 4. členu tega odloka. Sklep o razpisu koncesije sprejme župan Občine Šmarje pri Jelšah.
Postopek podelitve koncesije vodi občinska uprava, ki o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo – na 1. stopnji. Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo desetih let. O morebitni pritožbi odloči župan. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo.
Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
Za vsa pokopališča v občini se podeli ena koncesija. Koncesionar ima javna pooblastila za izdajo soglasij za pokop, za postavitev spomenika in odstranjevanje dreves.
Za izvajanja urejanja pokopališč in pokopališke dejavnosti se podeljuje monopol.
Za izvajanje pogrebne dejavnosti se ne zagotavlja monopola.
Koncendent za izvajanje koncesije ne plačuje, prav tako koncesionar koncendentu ne plačuje koncesije.
11. člen
Koncesionar lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. Način uporabe je določen v koncesijski pogodbi. Poleg ostalih, z zakonom določenih sestavin mora pogodba vsebovati zlasti določila o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja objektov, opreme in naprav.
12. člen
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev koncesionarja, določenih s tem odlokom, določa občinski svet na podlagi utemeljenega predloga koncesionarja.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter investicijskega vzdrževanja.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
13. člen
Kolikor stroški investicijskega vzdrževanja presežejo finančne zmožnosti prihodkov koncesionarja, gre pa za potreben in nujen gradbenotehnični ukrep ali nabavo opreme, mora koncesionar o tem pravočasno obvestiti odbor najemnikov grobov, pristojno krajevno skupnost in občinsko upravo.
Za izvedbo takšnih del, oziroma nakup opreme, se s koncesionarjem sklene posebna pogodba, v kateri se določita finančna konstrukcija ter terminski plan izvedbe.
14. člen
Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za gospodarsko javno službo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost, v skladu z določili o gospodarskih javnih družbah. Pristojni organ občine ima ob vsakem času pravico vpogleda v poslovne knjige koncesionarja oziroma zahtevati pisno poročilo o porabi iz te dejavnosti pridobljenih sredstev.
15. člen
O pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju grobov, pokopališč, vežic in ostale pokopališke infrastrukture, kakor tudi o finančnem poslovanju gospodarske javne službe, mora koncesionar vsaj enkrat letno poročati občinskemu svetu in svetu krajevne skupnosti, na območju katere je pokopališče. Predložiti pa mora finančno ovrednoten poslovni načrt za naslednje leto.
16. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne prične z izvajanjem javne službe v roku, določenim z javnim razpisom in pogodbo,
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.
V primeru odvzema koncesije iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva skladno s sprejetim letnim programom dela. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.
17. člen
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
– da predložijo dokazila, da imajo potrebna znanja, izkušnje, kadre in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti, oziroma, da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt,
– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren kocesionar, koncesionarju se odda celotna oprema in orodja v uporabo.
– in druge, ki se podrobneje določijo v razpisu.
III. NAČIN IN ČAS POKOPA
18. člen
V Občini Šmarje pri Jelšah posmrtni ostanki umrlega do pokopa praviloma počivajo v mrliški vežici. Umrli lahko do pokopa izjemoma počiva na lastnem domu, če je takšna njegova volja oziroma volja svojcev.
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega pripadnika skupnosti do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec pogrebne dejavnosti oziroma na drug krajevno običajen način v težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
19. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
20. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
21. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 26. členu tega odloka.
22. člen
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa.
Umrli oziroma njegovi lahko izberejo pokopališče, kjer naj bo umrli pokopan.
23. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma fizična ali pravna oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
24. člen
Pokopi so vsak dan med 8. in 18. uro. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec pogrebnih storitev. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja izvajalca.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
25. člen
Za vsako pokopališče se izbere tričlanski odbor najemnikov grobov, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. Odbor spremlja in nadzira pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje grobov. Pri investicijskih vlaganjih v posamezna pokopališča pa skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti in občine nadzira izvajanje del.
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z veljavnim prostorskim aktom občine na podlagi izdelanega načrta ureditve. Vsako pokopališče mora imeti pokopališko vežico, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.
Odlaganje odpadkov mora biti usklajeno z Odlokom o ravnanju z odpadki in Uredbo o ravnanju z nagrobnimi svečami na primerno urejenih ekoloških otokih in zbirnih mestih na pokopališčih.
Vsa pokopališča morajo biti primerno ograjena. Ograja je lahko v obliki urejene žive meje, sestavljena iz gradbenih elementov ali žice. Preprečevati mora dostop domačim in drugim živalim na pokopališče.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
26. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni in otroški ter grobnice),
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
Gradnja novih grobnic ni dovoljena.
27. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti koncesionar.
28. člen
Globina klasičnih grobov je 1,80 m. Širina enojnega groba je 1 m, dolžina 2,20 m. Širina dvojnega groba je 2 m, dolžina 2,20 m. Za otroške grobove zadostuje polovična mera.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina 1 m, dolžina pa 1,20 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m, med grobovi pa najmanj 0,30 m. Spomeniki, okvirji, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa ne smejo segati preko 1,5 m.
Višina zasejanih grmovnic ne sme bit višja od 2,0 m.
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju.
29. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter oddelki za raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
30. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
31. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in soglasjem občinske uprave.
32. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
33. člen
Prostore za grobove daje v najem koncesionar. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja, obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
34. člen
Prostor za grob se daje v najem najmanj za 15 let. Po preteku najemne dobe se pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba koncesionar.
35. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V primeru združevanja grobov stroške prekopa nosi najemnik.
36. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Osnova za obračun najemnine je vrsta grobnega mesta, določenega v 26. členu tega odloka.
O prijavi pokopa oziroma sklenitvi pogodbe se na željo najemnika dodeli vrsta grobnega mesta, določenega v 26. členu tega odloka.
37. člen
Koncesionar razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
38. člen
Cene pokopaliških storitev iz 6. člena tega odloka sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih dejavnosti iz 7. člena tega odloka morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
Cene iz 6., 7. in 8. člena tega odloka potrjuje na podlagi predloga izvajalca občinski svet s posebnim sklepom.
Zbrana sredstva so prihodek koncesionarja.
39. člen
Sredstva, zbrana na način, ki je določen v zadnjem odstavku predhodnega člena, se namensko uporabljajo tudi za planirana investicijska vlaganja.
Najemnino obračunava koncesionar na osnovi podatkov iz katastra grobov.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
40. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot so: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njihovo shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
41. člen
Vsako delo na pokopališču je potrebno uskladiti z upravljavcem pokopališča – koncesionarjem. Gradbena, obnovitvena in druga dela lahko izvaja samo koncesionar ali od njega pooblaščena oseba (razen kamnoseških del). Dela se morajo izvajati pod nadzorom koncesionarja in odbora najemnikov grobov – predstavnikov krajevnih skupnosti ter v skladu s tem odlokom.
Vsa dela, ki jih koncesionar opravi na pokopališču, se morajo voditi v gradbenem dnevniku, ki ga podpisuje pooblaščena osebe odbora najemnikov grobov krajevne skupnosti, na kateri se nahaja pokopališče. Vsa dela se morajo izvajati strokovnotehnično v skladu z pravili stroke.
42. člen
Koncesionar ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– pobira najemnino in vodi izterjave,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn na pokopališčih.
43. člen
Koncesionar je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– korita za zalivanje s tekočo vodo,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje ob pogrebnih svečanostih.
44. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Koncesionar je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa izvajalec skladno z določbami 34. in 37. člena tega odloka.
45. člen
Spomeniki in druga nagrobna obeležja, ki nimajo več evidentiranega lastnika, so zapuščeni ali v postopku odstranitve, se v primeru opredelitve, da so lokalna kulturna dediščina, zavarujejo in postavijo na za to določeno mesto na pokopališču, kar poskrbi upravljalec pokopališča.
VII. POGREBNE SVEČANOSTI
46. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
47. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
48. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.
Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti izvajalec.
Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori.
Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja pogreba.
49. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
50. člen
Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika v cerkev.
Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.
51. člen
Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega, se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Sledijo poslovilni govori.
Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapore se pogrebna svečanost konča. Pogrebniki ostanejo ob grobu do konca obreda.
52. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.
53. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut ali s prekinitvami petnajst minut oziroma v skladu s predpisi verske skupnosti.
Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne zvoni.
54. člen
Če se umrli upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinska inšpekcija ter tričlanski odbori najemnikov grobov.
Občinska inšpekcija lahko izdaja odločbe in odreja druge ukrepe v zvezi s svojimi pristojnostmi in pooblastili.
56. člen
Z globo 500 € se za prekršek kaznuje koncesionar (pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti), če opusti predpisana ravnanja iz 42. in 43. člena tega odloka ter krši ostala določila odloka.
Z globo 200 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če krši predpisana ravnanja iz 42. in 43. člena tega odloka ter krši ostala določila odloka.
Z globo 200 €, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki na pokopališču opravlja dela, ki niso v skladu z 41. členom tega odloka, ter krši ostala določila odloka.
Z globo 100 €, ki se izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če krši predpisana ravnanja iz 41. člena tega odloka ter krši ostala določila odloka.
Z globo 100 € se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila iz 40. člena in prvega odstavka 44. člena tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Izvajalec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku treh mesecev od njegove uveljavitve.
58. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka Občina Šmarje pri Jelšah preneha uporabljati določila Odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke dejavnosti (Uradni list RS, št. 26/96) in določila Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 12/95).
59. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03212-0090/2007
Šmarje pri Jelšah, dne 22. oktobra 2007
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l.r.
