Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1, 126/03 – ZVPOPKD in 63/07 – Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 24. 10. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: Kamnik – Arheološko območje Stari grad (EŠD 9866), ki se nahaja na parc. št.: 1149, 1150, 1151, 1152, 1153/1, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1153/5, 1153/6, 1154, 1155 (del), 1158/1 (del), 1160/1 (del), 1160/2, 1160/3, 1160/10, 1160/11, vse k. o. Kamnik. Razglasi se tudi enota: Kamnik – Hiša Novi trg 5 (EŠD 26348), ki stoji na parceli 1154, k.o. Kamnik. Gospodarsko poslopje pri Hiši Novi trg 5 (EŠD 26569), ki se nahaja na arheološkem območju Stari grad, se varuje kot kulturna dediščina.
Enoti imata zaradi arheoloških, etnoloških, zgodovinskih in kulturnih lastnosti poseben pomen za območje občine Kamnik, zato se razglasita za kulturna spomenika lokalnega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturna spomenika lokalnega pomena:
– Stari grad opravičuje status kulturnega spomenika zaradi svojega zgodovinskega pomena in ohranjenih formalnih značilnosti. Kot sedež rodbine Andeških predstavlja izhodišče formiranja najstarejših mest na tem delu Gorenjske, pomemben je za vzpon Kamnika. S prenosom sedeža mejnih grofov iz Kranja, ustanovitvijo kovnice in preusmeritvijo prometne poti iz Črnega grabna v Tuhinjsko dolino je mesto Kamnik postalo za kratek čas vladavine Andeških najpomembnejše na Kranjskem. Najstarejša zasnova Starega gradu spada v tip romanskega obodnega (kastelnega) gradu, verjetno pravilnega (regularnega) tlorisa. Od običajnih sestavnih delov se razbira še palacijski del na vzhodu in ostanke bergfrida na zahodu, medtem ko kapele na terenu ni moč identificirati. Gotska in renesančna faza sta razširili celotno zasnovo gradu, zgostili pozidavo na grajskem dvorišču in dodali zunanje obzidje s sedanjim dobro varovanim vhodom z južne strani. Posamezni deli obzidja so ohranjeni do te mere, da omogočajo rekonstrukcijo, prvi posegi na grajskem dvorišču pa kažejo dobro ohranjenost bivalnih delov. Ruševine predstavljajo pomemben potencial za raziskovanje srednjeveške grajske arhitekture in razvoj posebej atraktivne turistične ponudbe mesta.
– Hiša Novi trg 5, ki stoji na sedlu pod vrhom Stari grad nad Kamnikom, je tradicionalno zasnovana, delno podkletena zidana pritlična stanovanjska stavba podolgovatega tlorisa, ki se je drži lesena kašča. Hiša ima vrsto ohranjenih spomeniških lastnosti (veža s črno kuhinjo, hiša, lesena kašča), ki pričajo o zgodovini načinov življenja njenih prebivalcev. Ohranitev hiše in gospodarskega poslopja razširja turistični potencial varovanega območja in s tem možnost njegovega preživetja.

Vplivno območje za EŠD 26348 Kamnik – Hiša Novi trg 5 je enako območju EŠD 9866 Kamnik – Arheološko območje Stari grad.
V vplivnem območju spomenikov ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden kvarni vpliv na arheološke, etnološke, zgodovinske in kulturne lastnosti, kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnih spomenikov. Na območju se ne odpira novih zazidljivih površin. Gabariti obstoječih objektov na vplivnem območju se lahko spreminjajo le s soglasjem pristojnega zavoda.
Zaradi omogočanja razvoja turistične dejavnosti na varovani lokaciji sta v vplivnem področju spomenika izločena dva sektorja s posebnim varstvenim režimom (cf. grafična priloga). V prvem sektorju ob SZ robu vplivnega območja, ki ga omejuje obstoječi gozdni rob in linija, ki povezuje stik parcel 1150 in 1149 ter skrajno zahodno točko parcele 1151, vse k.o. Kamnik, velja varstveni režim, ki dovoljuje gradnjo gospodarskih objektov, ki pa ne smejo biti vidni z obstoječe dovozne poti na Stari grad in ne smejo posegati v gozdni rob. V drugem sektorju ob JV robu vplivnega območja, ki ga predstavlja del parcele št. 1153/4, k.o. Kamnik, velja varstveni režim, ki dovoljuje gradnjo, bivalnih objektov, ki pa se morajo tlorisno prilagajati konfiguraciji terena, z gabariti pa obstoječim objektom varovane domačije Novi trg 5. Pred spremembo namembnosti zemljišč je treba izdelati tudi študijo o obremenitvi prostora glede na kapacitete komunalnih vodov in dopustno polucijo okolja.

Meje območja kulturnih spomenikov so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1500 ter temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 z vrisanim območjem spomenikov. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hrani Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Za arheološko območje velja naslednji varstveni režim: Dovoljeni posegi morajo služiti varovanju in vzdrževanju spomenika v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti – vključno s konservatorskimi posegi – ter ohranjanju vseh materialnih, kulturnih in drugih lastnosti spomenika. Eventuelnim arheološkim ali stavbnim raziskavam mora slediti ustrezna prezentacija arhitekturnih ostalin. Pred adaptacijskimi ali vzdrževalnimi deli morajo praviloma predhodno biti opravljene arheološke raziskave in predhodne analize obstoječe stavbne dediščine. Izven območja grajskih razvalin se ohranjajo gozdne in kmetijske površine z dosedanjim načinom gospodarjenja. Gradnja nepremičnin ali postavitev premičnih objektov ni dovoljena, prav tako ni dovoljeno razkopavanje, zasipavanje in kakršnokoli drugo poseganje v teren. Uporaba iskalnikov za kovine s strani nepooblaščenih oseb je prepovedana.
Za Hišo Novi trg 5, poleg v prejšnjem odstavku navedenega režima, velja naslednji varstveni režim: Ohranitev notranjosti, notranje razporeditve prostorov. Podrejanje vsake rabe spomenika tradicionalni dejavnosti – življenju s hišo in z možnostjo razširitve v dopolnilno kmetijsko dejavnost s turizmom. Namembnost je mogoče prilagoditi turistični ali informativni dejavnosti.

Zavarovano območje je namenjeno:
– predstavitvi in trajni ohranitvi arheoloških, etnoloških, zgodovinskih in kulturnih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne organizacije za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika v skladu z veljavno zakonodajo. Po dokončnosti odločbe pristojni organ občinske uprave predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.