Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o digitalni radiodifuziji (ZDRad), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2007.

Ta zakon v skladu z Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 21), Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 33) in Direktivo Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne 17. septembra 2002, str. 21), ureja digitalno radiodifuzijo v Republiki Sloveniji, pogoje za izvajanje digitalne radiodifuzije, pravice in obveznosti izvajalcev, spremembe pri upravljanju radiofrekvenčnega spektra, postopen prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo, vključevanje in uvajanje komplementarnih in inovativnih storitev ter postopni izklop analogne radiodifuzije in spodbujevalne ukrepe, namenjene za pospešitev prehoda na digitalno radiodifuzijo.

Namen zakona je zagotoviti učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, ki je na podlagi mednarodnih in domačih pravnih aktov namenjen radiodifuziji televizijskih in radijskih programov, v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Digitalna radiodifuzija je radiokomunikacijska storitev, namenjena za prizemno digitalno oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov z neposrednim javnim sprejemom v odprtem prostoru.
2. Inovativne storitve so storitve, ki se ponujajo v multipleksu, ki ni namenjen za digitalno oddajanje in razširjanje televizijskih ali radijskih programov.
3. Komplementarne storitve so storitve, povezane s televizijskimi ali radijskimi programi, ki se digitalno oddajajo in razširjajo v multipleksu in jih je tehnološko mogoče in smiselno ponujati skupaj s televizijskimi ali radijskimi programi.
4. Lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) infrastrukture je pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti katerikoli del infrastrukture elektronskih komunikacij, primerne za digitalno radiodifuzijo ali inovativne storitve.
5. Multipleks je del digitalnega telekomunikacijskega radiodifuznega sistema, ki združuje več različnih digitalnih vhodnih kanalov in jih skupaj prenaša.
6. Operater oziroma operaterka (v nadaljnjem besedilu: operater) multipleksa je fizična ali pravna oseba, ki upravlja ali namerava upravljati z multipleksom in javnim komunikacijskim omrežjem za digitalno radiodifuzijo, ter je skladno z določili zakona, ki ureja elektronske komunikacije, o tem obvestila Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
7. Ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) vsebin je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za razširjanje programskih vsebin v obliki digitalnega televizijskega ali radijskega programa v skladu z zakonom, ki ureja medije, ali z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
8. Storitev mobilne televizije pomeni oddajanje digitalnih televizijskih programov na način, ki omogoča njihov sprejem na mobilni telekomunikacijski terminalski opremi v praviloma nižji razločljivosti kakor pri digitalni radiodifuziji.
9. Televizija visoke razločljivosti je oblika digitalne televizije, ki zagotavlja najmanj 720 vrstično sliko ter razmerje kolon in vrstic 16:9.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kakor v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije, oziroma zakonu, ki ureja medije.

Za zadeve s področja elektronskih komunikacij, ki niso posebej urejene s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja elektronske komunikacije, za zadeve s področja medijev pa zakon, ki ureja medije.

(1) Geografska območja, na katerih temelji frekvenčno načrtovanje omrežij za digitalno radiodifuzijo, določi agencija s splošnim aktom.
(2) Postavitev omrežja načrtuje operater multipleksa.
(3) Načrtovanje omrežij za digitalno radiodifuzijo mora biti frekvenčno zasnovano tako, da omogoča najbolj učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi. Zlasti mora frekvenčno načrtovanje omrežij temeljiti na uporabi radiofrekvenčnega spektra z enofrekvenčnimi omrežji, če je to mogoče.

Agencija lahko s splošnim aktom iz prvega odstavka prejšnjega člena predvidi časovni potek graditve omrežja.

Operater multipleksa mora omrežja za digitalno radiodifuzijo načrtovati in graditi v skladu z zahtevami iz javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za radiodifuzijo, splošnim aktom agencije iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in drugimi določbami tega zakona.

(1) Agencija in operater multipleksa morata pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo upoštevati mednarodno sprejete standarde na področju digitalne radiodifuzije.
(2) Agencija in operater multipleksa pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo ne smeta brez utemeljenega razloga odstopiti od strokovnih podlag, ki jih sprejmejo pristojni organi Republike Slovenije ali Evropske unije.

(1) Agencija vzpodbuja pogodbeno urejanje skupne uporabe lastnine in zmogljivosti za digitalno radiodifuzijo v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(2) Kadar so operaterji multipleksa prikrajšani za dostop do uporabnih alternativ zaradi varstva okolja ali javnega zdravja, zaradi javne varnosti ali prostorskih ureditev vključno z zahtevami po racionalni rabi prostora in se z operaterji ali lastniki infrastrukture ne dogovorijo o skupni uporabi iz prejšnjega odstavka, o zadevi odloči agencija po postopku in v skladu z določbami zakona, ki ureja elektronske komunikacije.
(3) Agencija presodi o prikrajšanem dostopu do uporabnih alternativ na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka na podlagi prejete zahteve zainteresirane stranke, in sicer v roku 30 dni od prejete zahteve.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je lastnik infrastrukture, primerne za digitalno radiodifuzijo, Ministrstvo za obrambo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve.

Multipleks upravlja operater multipleksa, ki predhodno pridobi frekvenco, namenjeno za digitalno radiodifuzijo, mobilno televizijo ali inovativne storitve.

(1) Operater multipleksa je lahko tudi ponudnik vsebin, vendar mora v tem primeru dejavnost operaterja multipleksa zagotavljati v pravno samostojni družbi ali voditi ločene računovodske evidence za dejavnosti, povezane z upravljanjem multipleksa.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če je operater multipleksa samo ponudnik komplementarnih storitev.
(3) Če je operater multipleksa tudi ponudnik vsebin, se zanj ne uporabljajo določbe o nezdružljivosti opravljanja telekomunikacijske in radijske ali televizijske dejavnosti.

(1) Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora vsem ponudnikom vsebin s pravico razširjanja programskih vsebin v digitalni radiodifuzni tehniki na istem geografskem območju omogočati enake in nediskriminatorne pogoje za dostop do multipleksa, s katerim upravlja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je operater multipleksa hkrati tudi ponudnik vsebin.

(1) Radijske frekvence za multipleks podeli agencija v skladu z načrtom uporabe radijskih frekvenc z odločbo po postopku, določenim z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Za radijske frekvence, ki so predvidene za digitalno radiodifuzijo, se ne uporablja določba 1. točke četrtega odstavka 34. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo).

Agencija lahko izvede javni razpis in podeli radijske frekvence za multipleks tudi v času, ko se le-te še uporabljajo za analogno televizijsko radiodifuzijo, če je predviden njihov izklop v skladu s tem zakonom, tudi ko še niso izpolnjeni pogoji za prenehanje ali razveljavitev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijsko radiodifuzijo. V tem primeru mora agencija zagotoviti uporabo istih frekvenc za digitalno radiodifuzijo najpozneje v roku 12 mesecev od izbire operaterja multipleksa.

(1) Izvedba javnega razpisa ni potrebna pri podelitvi radijskih frekvenc za največ en multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, ki je namenjen predvsem javni radioteleviziji, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo.
(2) Javna radiotelevizija lahko s prostimi zmogljivostmi multipleksa iz prejšnjega odstavka prosto razpolaga, vendar je dolžna v vsakem primeru upoštevati prepoved diskriminacije v skladu s tem zakonom.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če je multipleks iz tega člena edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije. V tem primeru mora javna radiotelevizija v okviru prostih zmogljivosti odplačno zagotavljati prenos programov s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije.
(4) Če je multipleks iz tega člena edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, se lahko javni radioteleviziji izda odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za naslednji multipleks samo, če zanj ni drugih ponudnikov.

(1) Sklep o uvedbi javnega razpisa za podelitev radijskih frekvenc za multipleks mora poleg obveznih sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, vsebovati vse bistvene značilnosti multipleksa, za katerega je razpisana radijska frekvenca, kot so frekvenca, območje pokrivanja, zmogljivost kanala, obseg rezerviranih zmogljivosti in druge sestavine v skladu s tem zakonom.
(2) Za sklep o uvedbi javnega razpisa za podelitev radijskih frekvenc za multipleks se ne uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 40. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(1) Poleg ostalih obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati vloga za pridobitev radijskih frekvenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, ali izhajajo iz razpisne dokumentacije, mora ponudnik ponudbi za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks priložiti tudi prostorski in časovni načrt postavitve omrežja.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri razpisu radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in pri razpisu radijskih frekvenc za storitve mobilne televizije.
(3) Ne glede na določbo tretjega odstavka 44. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo) agencija sama pregleda in oceni prejete ponudbe.

(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks vsebuje poleg obveznih sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, razen navedbe imena programa ter pogojev in zahtev glede programskih vsebin, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc, tudi sestavine, ki jih določa ta zakon.
(2) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks predvidena rezervacija dela zmogljivosti multipleksa za potrebe komplementarnih storitev, mora odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks vsebovati tudi navedbo obsega in namena tako rezerviranih zmogljivosti.
(3) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks predvidena rezervacija dela zmogljivosti multipleksa za izpolnitev zahtev po obvezni vključitvi določenih televizijskih ali radijskih programov, mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega in namena tako rezerviranih zmogljivosti.
(4) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks predvidena rezervacija dela ali celote zmogljivosti multipleksa za stalno oddajanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti, ali ko je del zmogljivosti multipleksa rezerviran za omogočanje občasnega oddajanja v tehniki televizije visoke razločljivosti različnih ponudnikov vsebin v posameznem multipleksu pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji, mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega tako rezerviranih zmogljivosti in način njihove uporabe.
(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za storitve mobilne televizije.

V zvezi s časovno veljavnostjo, spremembo, podaljšanjem, razveljavitvijo in prenehanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ter prenosom pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks se uporabljajo določbe o času veljavnosti, spremembi, podaljšanju, prenosu, razveljavitvijo in prenehanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, kakor jih določa zakon, ki ureja elektronske komunikacije, če ta zakon ne določa drugače.

Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije, lahko agencija po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi v primeru novih komplementarnih storitev ali novih ali spremenjenih inovativnih storitev ali za razširitev obsega zmogljivosti, rezerviranih za televizijo visoke razločljivosti, ali ob spremembi tehničnih parametrov zaradi izboljšanja pokrivanja določenega območja.

(1) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije, lahko agencija po uradni dolžnosti razveljavi odločbo o dodelitvi analognih radijskih frekvenc tudi v primeru iz 31. člena tega zakona.
(2) Za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks se ne uporablja določba tretjega odstavka 54. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo).

Če namerava operater multipleksa prenehati z upravljanjem multipleksa, lahko poda vlogo za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks. V primeru, da tega ne stori do vsaj tri mesece pred načrtovanim prenehanjem upravljanja, lahko vlogo za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks poda vsak od ponudnikov vsebin, ponudnikov inovativnih storitev oziroma ponudnikov storitev mobilne televizije v tem multipleksu.

(1) Imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks so zavezanci oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(2) Za radijske frekvence, ki se uporabljajo za storitve mobilne televizije ali inovativne storitve, se plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Najmanjšo višino tega zneska in način njegovega plačila določi Vlada Republike Slovenije s sklepom. Pri določitvi višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati ponudbo in povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah članicah Evropske unije, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.
(3) Prihodek iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi samo za ukrepe za spodbujanje prehoda iz analogne na digitalno radiodifuzijo, ki jih določa ta zakon.

Upravljanje multipleksa se sme omejiti samo v obsegu in primerih, ki jih določa ta zakon.

(1) Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora omogočiti vključitev v multipleks vsem ponudnikom vsebin, ki imajo pravico razširjanja televizijskega ali radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki za isto območje, v obsegu zmogljivosti multipleksa, ki ga v ta namen predpiše agencija v javnem razpisu.
(2) Na vsakem javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks lahko agencija del razpisanih zmogljivosti multipleksa rezervira za razširjanje televizijskih ali radijskih programov posebnega pomena, v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(3) Za pravico razširjanja v skladu s prejšnjim odstavkom morajo ponudniki programov posebnega pomena predhodno pridobiti pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki, v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo pri javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in za multipleks za mobilno televizijo.

(1) Agencija ne more podeliti pravice razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki v skladu z zakonom, ki ureja medije, če za to ni rezerviranih zmogljivosti na delujočih ali razpisanih multipleksih.
(2) Agencija po uradni dolžnosti začne postopek za razveljavitev odločbe o podelitvi pravice razširjanja televizijskega ali radijskega programa na določenem območju, če imetnik v treh mesecih od začetka delovanja multipleksa ne začne z razširjanjem in oddajanjem televizijskega ali radijskega programa, za katerega je to pravico pridobil, v katerem od delujočih multipleksov na tem območju, če so za to izpolnjeni vsi tehnični in pravni pogoji.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo pri javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in za multipleks za mobilno televizijo.

(1) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da se določen delež zmogljivosti multipleksa rezervira za komplementarne storitve.
(2) Če ravna agencija v skladu s prejšnjim odstavkom, mora v sklepu o uvedbi javnega razpisa določiti delež zmogljivosti, ki ga mora operater multipleksa rezervirati za komplementarne storitve, in opredeliti, katere komplementarne storitve imajo prednost pred drugimi. Pri tem mora upoštevati znane tehnične možnosti in potrebe uporabnikov oziroma uporabnic (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

(1) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da se celota ali določen delež zmogljivosti multipleksa rezervira za razširjanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti.
(2) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da se rezervira delež zmogljivosti multipleksa za omogočanje občasnega oddajanja v tehniki televizije visoke razločljivosti različnih ponudnikov vsebin v tem multipleksu. Ta delež zmogljivosti multipleksa se uporablja za razširjanje obstoječih zmogljivosti posameznih televizijskih kanalov tega multipleksa, ki običajno oddajajo programske vsebine v manj zmogljivi tehniki za potrebe oddajanja programov v tehniki televizije visoke razločljivosti. Tako rezerviran delež zmogljivosti mora biti pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji na voljo oddajanju in razširjanju poljubnih programskih vsebin vseh ponudnikov vsebin v tem multipleksu.
(3) Če ravna agencija v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, mora v sklepu o uvedbi javnega razpisa določiti delež zmogljivosti, ki ga mora operater multipleksa rezervirati. Tako rezerviran delež zmogljivosti multipleksa mora ponudniku vsebin skupaj z njegovim lastnim deležem zmogljivosti multipleksa omogočati oddajanje in razširjanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti.
(4) Uporabo zmogljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko operater multipleksa razdeli glede na dnevni čas oddajanja in posamezne termine ponuja pod različnimi pogoji. Uporabnike posameznih terminov lahko določi tudi z licitacijo.

(1) Obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije za vse ponudnike televizijskih vsebin se začne, ko je pokritost prebivalstva s signalom najmanj enega multipleksa na posameznem geografskem območju najmanj 90% in imajo vsi ponudniki vsebin s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na tem geografskem območju tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu. Agencija s splošnim aktom določi začetek obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije na posameznem geografskem območju.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije začne najpozneje 1. junija 2009 za vse ponudnike televizijskih vsebin, ki imajo na posameznem geografskem območju tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu.
(3) Šteje se, da imajo imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje televizijskega programa v analogni radiodifuzni tehniki, ki imajo na posameznem geografskem območju možnost oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu, pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki na enakovrednem območju pokritosti in za čas, določen v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni radiodifuzni tehniki.
(4) V obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije so operaterji multipleksa zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo radijskih frekvenc samo v deležu zmogljivosti multipleksa, ki se ne uporablja za oddajanje vsebin imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni tehniki.
(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za razširjanje programskih vsebin ponudnikov storitev v tehniki televizije visoke razločljivosti.
(6) Ponudniki televizijskih vsebin lahko na posameznem geografskem območju razširjajo program hkrati v digitalni in analogni tehniki največ osemnajst mesecev od začetka obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije.
(7) Ponudniki televizijskih vsebin morajo v obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije v svojih programih obveščati javnost o datumu prenehanja analognega razširjanja in oddajanja njihovih programov na posameznem geografskem območju.
(8) Šteje se, da se obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije na določenem geografskem območju konča z dnevom izklopa analogne televizije na tem geografskem območju.
(9) Operater multipleksa, ki je namenjen javni radioteleviziji, mora vsaj šest mesecev pred dnevom izklopa analogne radiodifuzije na posameznem geografskem območju zagotoviti pokritost s signalom za digitalno radiodifuzijo v vsaj enakem odstotku, kot je pokritost prebivalstva s signalom programov javne radiotelevizije na dan uveljavitve tega zakona, vendar pri tem odstotek pokritosti s signalom za digitalno radiodifuzijo na posameznem geografskem območju ne sme biti nižji od 95%.

Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo prenehajo veljati z dnevom izklopa analogne televizije na tem geografskem območju. Agencija o prenehanju odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo izda ugotovitveno odločbo.

(1) Agencija vsem, ki na dan 31. decembra 2010 še razpolagajo z veljavno odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo, izda po uradni dolžnosti odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo.
(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

Agencija najpozneje šest mesecev po izklopu analogne televizije izvede javni razpis za podelitev radijskih frekvenc, ki zaradi izklopa analogne televizije niso več zasedene.

(1) Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za pospeševanje razširjenosti digitalne radiodifuzije izvaja zlasti naslednja ukrepa:
1. podeljuje potrošniške spodbude,
2. sofinancira načrtovanje in gradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo.
(2) Ukrepa iz prejšnjega odstavka se financirata izključno iz enkratnega zneska, ki ga za učinkovito rabo omejene naravne dobrine plačajo operaterji multipleksa za inovativne storitve ali mobilno televizijo.

(1) Ministrstvo spodbuja razširjenost digitalne radiodifuzije v obliki potrošniških spodbud tako, da v okviru razpoložljivih sredstev socialno šibkejšim potrošnikom oziroma potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) sofinancira nakup sprejemnikov za digitalno televizijo.
(2) Sprejemniki, ki jih sofinancira ministrstvo, morajo biti tehnološko nevtralni in uporabljati odprte standarde za interaktivnost.
(3) Prejemniki oziroma prejemnice (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) spodbud v skladu s tem členom so lahko izključno zavezanci za plačilo prispevka v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, ki so oproščeni plačila prispevka.
(4) Ministrstvo z javnim pozivom pozove upravičence oziroma upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), da podajo vloge za sofinanciranje nakupa sprejemnikov za digitalno televizijo, in določi sprejemnike, ki jih bo sofinanciralo.

Ministrstvo lahko sofinancira načrtovanje in gradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo na območjih, kjer kljub doseženi pokritosti s signalom 92% prebivalstva v Republiki Sloveniji z vsaj enim multipleksom še vedno ni omogočen sprejem programov digitalne radiodifuzije.

Spore med operaterji multipleksa in spore med operaterji multipleksa in ponudniki vsebin, komplementarnih storitev, inovativnih storitev ali mobilne televizije rešuje agencija ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja elektronske komunikacije.

(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(2) Agencija odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) Agencija lahko za prekrške iz tega zakona izreče globo v znesku, višjem od najnižje predpisane mere za posamezni prekršek.

(1) Z globo od 20.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. gradi omrežje v nasprotju s tem zakonom (7. člen);
2. ne izpolni naloženih obveznosti, kakor izhajajo iz odločbe agencije (drugi odstavek 9. člena);
3. ne izpolni obveznosti, povezanih z ločitvijo računovodskih evidenc, oziroma dejavnosti, povezanih z upravljanjem multipleksa ne zagotavlja v pravno samostojni družbi (11. člen);
4. ne omogoča enakih in nediskriminatornih pogojev za dostop do multipleksa (12. člen);
5. uporablja radijske frekvence za multipleks brez veljavne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (prvi odstavek 13. člena);
6. ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks (18. člen);
7. oddaja in razširja v analogni radiodifuzni tehniki več kakor 18 mesecev od začetka obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije (šesti odstavek 29. člena);
8. kot ponudnik televizijskih vsebin v obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije v svojih programih ne obvešča javnost o datumu prenehanja analognega razširjanja in oddajanja svojih programov na posameznem geografskem območju (sedmi odstavek 29. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Rok za izdajo splošnega akta agencije iz prvega odstavka 5. člena je tri mesece od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 56.a člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.