Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. oktobra 2007.

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo in 90/07) se v 1. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu).«.

Šesti odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo:
– podjetju (ne glede na velikost) za odpravo posledic škode na stvareh in za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora ali poplave, pri čemer se kot podjetje štejejo subjekti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter
– velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.«.

V 4. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči:
– potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali
– neugodne vremenske razmere, kakor so zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30% običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se za neugodne vremenske razmere šteje poleg zmrzali tudi slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijski rastlini, za deževje pa se šteje neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji, ali
– množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbe 3. točke prejšnjega odstavka se za naravno nesrečo štejejo tudi neugodne vremenske razmere, če povzročijo škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva in na stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.«.

V drugem odstavku 5. člena se črta beseda »pa« in se na koncu pred piko doda besedilo », višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa škodi, nastali na strojih in drugi opremi ter škodi, nastali zaradi uničenja zalog in izpada prihodkov zaradi naravnih nesreč.«
V tretjem odstavku se besedi »nesreč in« nadomestita z besedilom »škode na stvareh in škode v gospodarstvu ter«.
V osmem odstavku se za besedo »dejavnosti« doda besedilo »in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu«.
Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.«.

Četrti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, škode v gospodarstvu in škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka ali za izpad prihodkov zaradi škode v gospodarstvu.«.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za okolje, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za gospodarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisije, in sicer:
– komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč),
– komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu in
– komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu sestavlja šest članov, in sicer:
– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,
– en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije,
– en predstavnik Obrtne zbornice Slovenije.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta beseda »pa«, za besedo »kmetijstvo« se doda besedilo », komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »drugega« doda vejica in črta beseda »in«, za besedo »tretjega« se dodata besedi »in četrtega«, za besedo »Slovenije« se doda besedilo », Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije«, beseda »imenuje« se nadomesti z besedo »imenujejo«, beseda »njen« se nadomesti z besedo »njihov«, za besedo »tretjega« se dodata besedi »oziroma četrtega«.

V 8. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Naloge komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu so predvsem:
– dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
– pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v gospodarstvu,
– potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,
– uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
– izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
– dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu,
– dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Komisije o svojem delu izdelajo letna poročila in jih predložijo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za okolje, ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili seznanijo vlado.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta beseda »pa«, za besedo »kmetijstvo« se doda besedilo », za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za kmetijstvo, in minister pristojen za gospodarstvo, predpišejo način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov za odpravo posledic, način potrjevanja višine sredstev ali način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.«.

V prvem odstavku 9. člena se za besedo »kmetijstvu« doda besedilo »podatki o gospodarskih družbah, samostojnih podjetnikih posameznikih ali samostojnih podjetnicah posameznicah (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), posameznikih ali posameznicah, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik), zavodih (kot pravnih osebah zasebnega prava, v nadaljnjem besedilu: zavod) in zadrugah, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu«.

Za 44. členom se doda naslov novega 3.a poglavja in 44.a do 44.g člen, ki se glasijo:

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.
(2) Višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v gospodarstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu.
(3) Če je program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(4) Za posamezni pojav škode v gospodarstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali pozneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi ocene škode v gospodarstvu in predloga za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(2) Oceno škode v gospodarstvu na podlagi metodologije, ki jo prepiše vlada, in predlog za odpravo posledic škode v gospodarstvu iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Oceno škode mora predhodno potrditi državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, nato pa jo vladi predloži v dokončno potrditev ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč v gospodarstvu upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena škode na stvareh oziroma škoda v gospodarstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi predložiti v obravnavo oceno škode v gospodarstvu najpozneje dva meseca po koncu intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči o posameznem pojavu škode v gospodarstvu, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic škode v gospodarstvu.

(1) S programom odprave posledic škode v gospodarstvu se določijo ukrepi za odpravo škode v gospodarstvu, zlasti pa se določi:
– vrsta in višina škode,
– predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih,
– občine, kjer je nastala škoda v gospodarstvu,
– ocena števila upravičencev do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,
– ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,
– obrazci za vloge upravičencev,
– način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(2) Če izvajanje ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v gospodarstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic škode ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predložiti vladi v sprejetje. Z letnim programom odprave posledic škode v gospodarstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določi višina sredstev, ki so predvidena za njihovo izvedbo.

(1) Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
(2) Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve je odgovorno ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
(3) Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v gospodarstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic škode v gospodarstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 44.a členom tega zakona, zagotavlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji.

(1) Upravičencu se lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50%, pri škodi na strojih in drugi opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog in izpada prihodka, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je utrpel upravičenec, pa največ v višini 60% škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(2) Vlada z uredbo podrobneje določi način izračuna višine sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu, pri čemer upošteva, da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni škode v gospodarstvu.

(1) Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v gospodarstvu, ta pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.
(2) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, po sprejetju programa odprave posledic škode v gospodarstvu obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic škode o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nastale škode.
(3) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(4) Minister, pristojen za gospodarstvo, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode v gospodarstvu po tem zakonu.«.

V prvem odstavku 45. člena se črta beseda »pa«, za besedo »kmetijstvo« se doda besedilo », o dodelitvi sredstev za odpravo škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo«.

V 64. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu predloži vladi v sprejetje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta beseda »pa«, na koncu se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu pa je poročilo komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Vlada poroča o porabi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh, škode v kmetijstvu in škode v gospodarstvu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto v poročilu, ki ga vlada predloži ob zaključnem računu proračuna.«.

V drugem odstavku 66. člena se za besedo »nesreč« črta beseda »ali« in se doda vejica, za besedo »kmetijstvu« se doda besedilo »ali v gospodarstvu«, v oklepaju se za številko »31.« dodata vejica in številka »44.g«.

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ki je v letu 2007 nastala zaradi naravnih nesreč pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Proračunska sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, v kmetijstvu oziroma v gospodarstvu, ki so na dan uveljavitve tega zakona še razpoložljiva, ter sredstva državne proračunske rezerve, se lahko prenesejo v proračunski sklad Odprava posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: sklad), o čemer odloči vlada s sklepom.
(3) Sklad, ki se ustanovi za namen odprave posledic naravnih nesreč do odprave posledic poslednje naravne nesreče, katerih financiranje bremeni sklad, in ga upravlja ministrstvo, pristojno za finance, se lahko financira iz:
– proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto;
– namenskih prejemkov proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada oziroma
– prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.
(4) O uporabi sredstev sklada za financiranje odprave posledic vsakokratne naravne nesreče odloči vlada ob upoštevanju določb tega zakona.

(1) Vlada izda uredbo iz drugega odstavka 44.f člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, izda predpis iz četrtega odstavka 44.g člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.