Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. oktobra 2007.
Št. 001-22-132/07
Ljubljana, dne 6. novembra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV-A)
1. člen
V Zakonu o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 in 16/07 – odločba US) se črta drugi odstavek 1. člena.
2. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:
1. zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe; fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba, ki opravlja dejavnost), smejo opravljati samo dejavnost iz šeste alineje 5. člena tega zakona (načrtovanje varnostnih sistemov);
2. varnostno osebje je osebje, ki pri imetniku licence opravlja naloge iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona;
3. sistemi za tehnično varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali požara, prenos alarmnih sporočil, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, videonadzor, biometrične metode in drugo);
4. mehanske naprave za varovanja so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje nasilnega vstopa v ali na varovan prostor;
5. načrtovanje varnostnih sistemov zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije (projektov za izvedbo in projektov izvedenih del) za izvedbo sistemov za tehnično varovanje;
6. izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje;
7. varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki oziroma telesnimi stražarji;
8. varovanje ljudi in premoženja je varovanje ljudi, ki se nahajajo na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami po predpisanih standardih ter preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore;
9. prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi prevoznimi sredstvi;
10. varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja;
11. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC) je upravljanje in stalni fizični nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;
12. naročnik storitev zasebnega varovanja je oseba, ki z izvajalcem zasebnega varovanja sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;
13. licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
14. polni in skrajšani delovni čas imata enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja.«.
3. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
(1) Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).
(2) Dejavnost načrtovanja varnostnih sistemov iz šeste alineje 5. člena tega zakona lahko opravljajo tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
(3) Subjekti iz prvega odstavka tega člena izvajajo zasebno varovanje kot glavno gospodarsko dejavnost.
(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za opravljanje dejavnosti iz 35. člena tega zakona.
(5) Subjekti iz prvega odstavka tega člena pri varovanju javnih zbiranj na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, zagotavljajo tudi ustrezno število varnostnega osebja, ki ima ustrezno znanje italijanskega ali madžarskega jezika.«.
4. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
(oblike varovanja)
Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:
– varovanje oseb;
– varovanje ljudi in premoženja;
– prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
– varovanje javnih zbiranj;
– upravljanje z VNC;
– načrtovanje varnostnih sistemov;
– izvajanje sistemov tehničnega varovanja.«.
5. člen
Naslov drugega poglavja »PRISTOJNI ORGANI« se spremeni tako, da se glasi »PRISTOJNI ORGAN«, naslov 6. člena »(pristojni organi)« pa tako, da se glasi »(pristojni organ)«.
V 6. členu se črta drugi stavek.
6. člen
V 7. členu se črta tretja alineja.
7. člen
8., 9., 10. in 11. člen se črtajo.
8. člen
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen
(pristojnosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,na področju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja naslednje naloge na področju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja:
– pripravi in izvaja programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 29. člena tega zakona;
– zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja;
– vodi evidenco strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 74. člena tega zakona;
– pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije;
– predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge, določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način izvajanja ter kadrovske in materialne pogoje za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
(3) Nosilec javnega pooblastila pripravi programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in jih posreduje v soglasje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko na podlagi javnega natečaja za izvajanje nalog strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prve alineje prvega odstavka tega člena, podeli javno pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima strokovni delavec, ki organizira strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit),
– da ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in
– da razpolaga s prostori in opremo, predpisano za izvedbo posameznega programa.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzira izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prejšnjega odstavka. Če pri nadzoru ugotovi, da nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v enem mesecu. Če nosilec javnega pooblastila v tem roku nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, javno pooblastilo odvzame.
(6) Izvajalci strokovnega usposabljanja in usposabljanja so dolžni o izvajanju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja pisno poročati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
(7) Preverjanja znanja v programih strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, izvajajo tričlanske komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Sestavo komisije in postopek preverjanja znanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.«.
9. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(tarifa za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja)
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše tarifo, s katero določi višino prispevkov za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
(2) Višina prispevkov iz prejšnjega odstavka se določi s tarifo glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.«.
10. člen
14. in 15. člen se črtata.
11. člen
Na koncu prvega odstavka 16. člena se doda besedilo »Licenco se izda z upravno odločbo. Po dokončnosti upravne odločbe ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po uradni dolžnosti imetniku licence podeli certifikat, s katerim gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, dokazuje posest licence. Obliko in vsebino certifikata določi minister, pristojen za notranje zadeve.«.
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedo »licence« doda pika, ostalo besedilo tega stavka pa se črta. Doda se nov tretji stavek, ki se glasi: »Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna oseba ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki odloča o podelitvi licence, po uradni dolžnosti.«.
12. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(odgovorna oseba)
(1) Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in je odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti opravljen program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer);
– biti brez zadržkov javnega reda;
– biti državljan države članice Evropske unije;
– biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega menedžerja;
– aktivno obvladati slovenski jezik;
– imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varovanja.
(2) Za osebe, ki imajo pridobljeno visoko izobrazbo na področju varnostnih ved, se šteje, da imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer.«.
13. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen
(varnostnik)
(1) Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik);
– biti brez zadržkov javnega reda;
– biti državljan države članice Evropske unije;
– biti zdravstveno sposobna opravljati določene naloge varnostnika;
– aktivno obvladati slovenski jezik.
(2) Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo »višji policist« ali nacionalno poklicno kvalifikacijo »policist« v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program izpopolnjevanja in usposabljanja za varnostnika.«.
14. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(varnostni tehnik)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik oziroma varnostna tehnica (v nadaljnjem besedilu: varnostni tehnik);
– biti brez zadržkov javnega reda;
– biti državljan države članice Evropske unije;
– biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega tehnika;
– aktivno obvladati slovenski jezik.«.
15. člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(pooblaščeni inženir varnostnih sistemov)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oziroma dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov);
– biti brez zadržkov javnega reda;
– biti državljan države članice Evropske unije;
– biti zdravstveno sposobna opravljati naloge pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov;
– aktivno obvladati slovenski jezik.«.
16. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(operater VNC)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v VNC, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC oziroma operaterka VNC (v nadaljnjem besedilu: operater VNC);
– biti brez zadržkov javnega reda;
– biti državljan države članice Evropske unije;
– biti zdravstveno sposobna opravljati naloge operaterja VNC;
– aktivno obvladati slovenski jezik.«.
17. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»29. člen
(strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje)
(1) Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se morajo strokovno usposabljati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja.
(2) Stroške strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja plača imetnik licence ali posameznik sam, če z imetnikom licence nima sklenjene ustrezne pogodbe o delu.
(3) Programe in način strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(4) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo iz 24., 25., 26., 27. ali 28. člena tega zakona v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda osebam iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju.
(6) Osebe iz prvega in četrtega odstavka tega člena se morajo vsakih pet let udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, po programih, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(7) Če oseba preizkusa ne opravi v prvem poskusu, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od dneva preizkusa. Če tudi drugič ni uspešna, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od drugega opravljanja preizkusa. Če tudi tretjega preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.«.
18. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»30. člen
(licenca za varovanje oseb)
Za pridobitev licence za varovanje oseb mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov telesnih stražarjev;
– imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.«.
19. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen
(licenca za varovanje ljudi in premoženja)
(1) Za pridobitev licence za varovanje ljudi in premoženja mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
– imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
(2) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti v stalni pripravljenosti najmanj dva varnostnika, ki ustrezno ukrepata ob sprožitvi alarmne naprave ali varnostnikovega klica na pomoč.
(3) Za ustrezno ukrepanje iz prejšnjega odstavka se šteje takojšen odhod varnostnikov na kraj sprožitve alarma ali na kraj varnostnikovega klica na pomoč (v nadaljnjem besedilu: intervencija), kjer varnostniki lahko ukrepajo pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(4) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za opravljanje intervencije v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.«.
20. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»32. člen
(licenca za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk)
(1) Za pridobitev licence za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
– imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
– imeti najmanj eno vozilo za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk, opremljeno v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza denarja;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše na predlog pristojnega bančnega in zavarovalnega združenja ali na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.
(3) Licenca se podeli po kategorijah v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.«.
21. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»33. člen
(licenca za varovanje javnih zbiranj)
(1) Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, četrte in pete alineje 31. člena tega zakona in imeti najmanj 30 varnostnikov, zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
(2) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranj v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja, gasilstvo in varstvo pred požari, ne določajo drugače.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način varovanja javnih zbiranj po tem členu.«.
22. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
(licenca za upravljanje z VNC)
(1) Za pridobitev licence za upravljanje z VNC mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem ali začasni odvzem licence;
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj deset operaterjev VNC;
– biti lastnik prostorov in naprav, ki tvorijo VNC, v višini najmanj 51% lastniškega deleža;
– izpolnjevati predpisane varnostne standarde s področja delovanja VNC;
– zagotoviti stalno kontrolo prenosa alarmnih sporočil iz varovanih objektov;
– zagotoviti stalno komunikacijo z varnostnim osebjem;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.«.
23. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»35. člen
(licenca za načrtovanje varnostnih sistemov)
(1) Za pridobitev licence za načrtovanje varnostnih sistemov mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov ali je sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov;
– da ima pooblaščeni inženir nacionalno poklicno kvalifikacijo;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
(2) Licenco za načrtovanje varnostnih sistemov lahko pridobi tudi fizična oseba, ki opravlja dejavnost in izpolnjuje naslednje pogoje:
– da zanjo ni zadržkov javnega reda;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.«.
24. člen
Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi:
»35.a člen
(licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja)
Za pridobitev licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
– da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
– imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlene najmanj tri varnostne tehnike;
– da za pravno osebo ni bil podan predlog za odvzem licence;
– da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.«.
25. člen
Za 36. členom se dodata nova 36.a in 36.b člen, ki se glasita:
»36.a člen
(varnostni zadržki)
(1) Za osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona ne smejo biti podani varnostni zadržki. Varnostni zadržki tudi ne smejo biti podani za osebe iz 30., 31., 32., 33., 34., 35. in 35.a člena tega zakona, za katere v skladu z navedenimi členi ne smejo biti podani zadržki javnega reda.
(2) Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti osebe, ki naj bi opravljala dejavnost zasebnega varovanja.
(3) Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.
(4) Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega osnovno varnostno preverjanje podatkov, določeno s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, in preverjanje podatkov, določeno s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine.
(5) Varnostne zadržke ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Na njegovo zahtevo so državni in drugi organi dolžni posredovati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz tega člena.
36.b člen
(posebni pogoji za pridobitev licence)
(1) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik mora za pridobitev vsake posamične licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona in ves čas opravljanja te dejavnosti izpolnjevati vse pogoje iz 30., 31., 32., 33., 34., 35. in 35.a člena tega zakona.
(2) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik sme opravljati eno ali več oblik zasebnega varovanja, če ima vsaj enega varnostnega menedžerja, ki je zaposlen za polni delovni čas.
(3) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je bil s pravnomočno odločitvijo pristojnega organa spoznan za odgovornega storitve prekrška iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona, ne more pridobiti licence pred potekom štirih let od pravnomočnosti odločbe.
(4) Če je večinski lastnik družbe, ki vlaga zahtevo za licenco, druga družba, se zadržki javnega reda in varnostni zadržki ugotavljajo tudi za večinskega lastnika, zakonite zastopnike, prokuriste, člane nadzornega sveta in uprave te družbe.
(5) Če je za gospodarsko družbo ali samostojnega podjetnika posameznika podan predlog zaradi storitve prekrška iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona, ali če se v gospodarski družbi opravlja inšpekcijski nadzor zaradi suma storitve navedenih prekrškov, se postopek za podelitev licence prekine do pravnomočnosti odločbe v postopku o prekršku oziroma do zaključka inšpekcijskega nadzora.«.
26. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»40. člen
(začasni odvzem licence)
(1) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, samo ali na podlagi pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licence v obdobju zadnjega leta kršil določbe od 1. do vključno 6., 9. ali 10. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona ali standarde varovanja in postopki niso pravnomočno zaključeni, mu z odločbo izreče začasni odvzem licence.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se lahko izreče v trajanju enega do šestih mesecev.«.
27. člen
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»41. člen
(odvzem licence)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, imetniku licence odvzame licenco, če:
– na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga inšpekcijske službe ali policije ugotovi, da je imetnik licence storil prekršek iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona;
– na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licence v zadnjih dveh letih dvakrat ali večkrat storil prekršek iz prvega odstavka 75. člena tega zakona ali kršil določila standardov varovanja;
– mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo;
– ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja.
(2) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko odvzamejo vse veljavne licence, podeljene po tem zakonu.
(3) Imetnik licence mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, vrniti izvirnik odločbe o podelitvi licence in certifikat ter službene izkaznice varnostnega osebja v osmih dneh po prejemu odločbe o odvzemu licence.
(4) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se prepove ponovna podelitev licence za dobo štirih let od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.«
28. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»50. člen
(izdaja in vrnitev službene izkaznice)
(1) Izkaznico izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, glede na vrsto del, ki jih opravlja varnostno osebje.
(2) Če varnostno osebje iz prejšnjega odstavka ni več v delovnem razmerju pri imetniku licence, mora varnostno osebje takoj vrniti izkaznico ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki jo deponira.
(3) Če varnostno osebje ponovno sklene delovno razmerje pri imetniku licence, mu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, službeno izkaznico vrne, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev.
(4) Imetnik licence mora ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nemudoma obvestiti o prenehanju delovnega razmerja osebe.«.
29. člen
Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:
»50.a člen
(odvzem službene izkaznice)
(1) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, z odločbo, izdano v upravnem postopku, službeno izkaznico imetniku odvzame.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka mora službeno izkaznico vrniti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v osmih dneh od prejema odločbe.
(3) Sodišča in prekrškovni organi so dolžni obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o obstoju zadržkov iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.«.
30. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen
(zavezanci)
(1) Na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, Vlada z uredbo določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zavode, državne organe in organizacije, ki morajo organizirati službo varovanja:
– če uporabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave;
– če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino;
– če upravljajo z javnimi letališči ali morskimi pristanišči za mednarodni javni promet;
– če organizirajo javne prireditve kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih;
– v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministrstva, ki je pristojno za posamezno področje.
(2) Kadar je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, poda predlog za določitev zavezanca ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Posebni varnostni razlog iz prejšnjega odstavka je podan, kadar zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja predvidljiva možnost nepričakovane nevarnosti ali povečana stopnja tveganja za varnost ljudi ali premoženja.
(4) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena organizirajo lastno varnostno službo v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo pogoje za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona, ali sklenejo pogodbo o varovanju s subjektom iz 3. člena tega zakona in o tem obvestijo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(5) Obseg varovanja posameznega zavezanca se določi z načrtom varovanja, ki ga izdela gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pridobljeno ustrezno licenco.«.
31. člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
(pristojnost)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat, ki deluje v okviru ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(2) V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor delavci s posebnimi pooblastili – inšpektorji oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
(4) Policija zagotavlja pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki ureja delovanje policije.
(5) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.
32. člen
61. člen se črta.
33. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen
(inšpekcijski ukrepi)
(1) Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
– začasno prepovedati opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
– ob ugotovljenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih pri varovanju javnih zbiranj od organizatorja zahtevati prekinitev in razpustitev prireditve, prostore pa zapečatiti do odločitve pristojnega organa;
– prepovedati opravljanje neposrednega dela in nalog osebam iz 19. do 23. člena tega zakona, ki ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih s tem zakonom;
– predlagati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzem licence;
– zahtevati od odgovorne osebe pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora.
(2) Inšpektor prepove nezakonito izvajanje zasebnega varovanja vsakomur, ki:
– opravlja zasebno varovanje brez predpisane licence ali v nasprotju z izdano licenco;
– ne sklene zavarovanja za poklicno odgovornost;
– opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo;
– opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja;
– opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem;
– pri opravljanju zasebnega varovanja ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona.
(3) Zoper odločbo inšpektorja iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je v osmih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4) O pritožbi odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v osmih delovnih dneh.«.
34. člen
Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:
»62.a člen
(zaseg predmetov)
(1) Inšpektor lahko z odločbo zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporablja pri izvajanju kršitev tega zakona ali ki so s takšnimi kršitvami nastali.
(2) Zoper odločbo o zasegu predmetov je dovoljen ugovor v skladu z zakonom, ki ureja postopek o prekrških.
(3) O zasegu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda inšpektor pisno potrdilo z natančnimi podatki o zaseženem predmetu.”.
35. člen
V 66. členu se črtajo šesta, sedma in dvanajsta alineja.
36. člen
V naslovu in besedilu 74. člena se beseda »izobraževanje« v različnih sklonih nadomesti z besedami »strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje« v ustreznem sklonu.
V prvem odstavku se beseda »Zbornica« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,«.
37. člen
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
»75. člen
(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. opravlja zasebno varovanje brez predpisane licence ali v nasprotju z izdano licenco (prvi odstavek 18. člena);
2. ne sklene zavarovanja za odgovornost (drugi odstavek 18. člena);
3. opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo (tretji odstavek 18. člena);
4. opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje zasebnega varovanja (peti odstavek 18. člena);
5. prevaža in varuje denar ter druge vrednostne pošiljke v nasprotju z načinom, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, (32. člen) ali varuje javna zbiranja v nasprotju z načinom, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve (33. člen);
6. opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem (38. člen);
7. ne objavi na vidnem mestu določbe o uporabi video nadzornega sistema (drugi odstavek 43. člena);
8. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona;
10. pisno ne obvesti policijske postaje o omejevanju gibanja, uporabi sredstev za vklepanje, fizične sile, telesnih poškodbah ali uporabi strelnega orožja (tretji odstavek 46. člena);
11. ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne sporoči spremembe podatkov iz 65. in 66. člena tega zakona (68. člen);
12. ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi (69. člen);
13. na zahtevo inšpektorja ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (prvi odstavek 71. člena).
(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
38. člen
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»76. člen
(1) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje varnostnik, če:
1. ravna v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;
2. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 46. člena tega zakona;
4. ravna v nasprotju s 47. členom tega zakona;
5. med opravljanjem službe pri sebi nima službene izkaznice (prvi odstavek 49. člena);
6. ne pokaže službene izkaznice (drugi odstavek 49. člena);
7. ne nosi delovne obleke (prvi odstavek 51. člena).
(2) Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje za prekršek varnostni tehnik oziroma operater VNC, ki stori prekršek iz 3., 4., 5., 6. ali 7. točke prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje varnostno osebje, ki ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne vrne službene izkaznice (drugi odstavek 50. člena in drugi odstavek 50.a člena).«.
39. člen
77. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec javnega pooblastila, če se ugotovi, da ne izvaja javnih pooblastil na predpisan način (peti odstavek 12. člena).«.
40. člen
Za 77. členom se dodata nova 77.a in 77.b člen, ki se glasita:
»77.a člen
(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje prava oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kot naročnik storitve zasebnega varovanja ni sklenil pogodbe o varovanju v pisni obliki ali jo je sklenil z imetnikom, ki nima ustrezne licence (tretji in četrti odstavek 18. člena).
2. kot naročnik storitve zasebnega varovanja, sklene pogodbo v nasprotju s predpisi, ki urejajo način varovanja javnih zbiranj (tretji in četrti odstavek 33. člena).
(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
77.b člen
Organi, pristojni za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, lahko izrekajo globo za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
(uskladitev obveznosti)
(1) Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za prevoz 1. in 2. razreda vrednostnih pošiljk v skladu z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05) in želijo opravljati to dejavnost, morajo za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk 12 mesecih od uveljavitve tega zakona pridobiti nove licence v skladu s tem zakonom.
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 24 mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti zamenja obstoječe službene izkaznice z novimi v skladu s tem zakonom.
(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vsem, ki ob uveljavitvi tega zakona posedujejo licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom, podeli certifikate po uradni dolžnosti v 12 mesecih od uveljavitve zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ob zamenjavi službenih izkaznic po drugem odstavku in podelitvi certifikata po tretjem odstavku tega člena, preveri obstoj varnostnih zadržkov v skladu s 36.a členom tega zakona.
(5) Varnostno osebje, ki že opravlja naloge zasebnega varovanja, se mora v petih letih od uveljavitve tega zakona udeležiti strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter opraviti izpit iz strokovne usposobljenosti po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
42. člen
(Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje)
(1) Člani Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje lahko v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejmejo sklep o preoblikovanju v gospodarsko zbornico v skladu z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarskih zbornic, oziroma sklep o prenehanju zbornice.
(2) Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje nadaljuje z delom do sprejema odločitve o prenehanju oziroma preoblikovanju zbornice v skladu z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarskih zbornic.
(3) V sklepu o prenehanju zbornice člani po njenem predhodnem soglasju določijo subjekt, na katerega se prenese premoženje zbornice, ki preneha delovati. Subjekt, ki prevzame premoženje, prevzame tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje.
(4) Šteje se, da je zbornica ali združenje na področju zasebnega varovanja reprezentativno, če se vanj združi petintrideset odstotkov (35%) družb za zasebno varovanje.
(5) Naloge, ki jih je Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje opravljala na podlagi javnega pooblastila, prevzame ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zbornica mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, najkasneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem navedenih nalog. Zbornica zagotavlja izvajanje svojih nalog do predaje dokumentacije.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pravni naslednik kot javno pooblastilo opravlja naloge strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona. Pogoje v upravnem postopku ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in o tem izda odločbo.
43. člen
(rok za izdajo predpisa vlade)
Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja v skladu s tem zakonom.
44. člen
(rok za izdajo predpisov ministra)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v enem letu po uveljavitvi tega zakona izda podrobnejše predpise o:
– obliki in vsebini certifikata o podeljeni licenci v skladu s 16. členom zakona;
– načinu varovanja javnih zbiranj v skladu s 33. členom zakona;
– programih in načinu opravljanja strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu z 12. členom zakona.
45. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-05/03-26/12
Ljubljana, dne 29. oktobra 2007
EPA 1716-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
