Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 42) določa vrste biogoriv, za katere se uporablja ta uredba, deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil, obveznosti distributerjev goriva za pogon motornih vozil v zvezi z dajanjem biogoriv na trg, prijavo dajanja biogoriv na trg, ugotavljanje količine biogoriv za pogon motornih vozil in nadzor nad izvajanjem te uredbe.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo nasledni pomen:
1. gorivo je tekoče gorivo za pogon motornih vozil iz predpisa, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;
2. biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, proizvedeno iz biomase;
3. biomasa je biološko razgradljiva frakcija proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu, ki vsebujejo snovi rastlinskega in živalskega izvora, ter v gozdarstvu in z njima povezanih proizvodnih dejavnostih ter biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov;
4. drugo obnovljivo gorivo je obnovljivo gorivo razen biogoriva, katerega izvor so obnovljivi viri energije v skladu s predpisi, ki urejajo kvalificirano proizvodnjo električne energije, če se uporabljajo za pogon motornih vozil;
5. dajanje na trg je dobava mineralnega goriva ali biogoriva ali mešanice obeh odplačno ali neodplačno končnemu porabniku, da se ga uporabi za pogon motornih vozil;
6. energijska vrednost je spodnja vrednost kurilnosti goriva;
7. distributer je pravna ali fizična oseba, ki daje gorivo na trg kot mineralno gorivo, biogorivo ali mešanico obeh vrst goriv. Za distributerja se štejejo tudi proizvajalec mineralnega goriva, biogoriva ali mešanice obeh vrst goriv, njihov uvoznik iz tretjih držav ali njihov pridobitelj v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države EU), če ga uporabi sam kot končni uporabnik;
8. fizikalno-kemijske lastnosti goriva so lastnosti goriva v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;
9. monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti tekočega goriva (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti tekočega goriva) je monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti tekočega goriva v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;
10. monitoring količin biogoriv so postopki ugotavljanja dajanja količin biogoriv na trg, ki vključujejo predvsem neposredno preverjanje tehnoloških procesov dodajanja biogoriv gorivu, preverjanje certifikatov, na podlagi katerih proizvajalci goriva jamčijo za količino biogoriva v gorivu, in ugotavljanje količin biogoriva v posameznih pošiljkah goriva oziroma preverjanja dokumentacije, ki pošiljko goriva spremlja, po postopku, določenem v programu monitoringa količin biogoriv.

Biogorivo, za katero se uporablja ta uredba, je zlasti:
1. etanol, proizveden iz biomase oziroma biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: bioetanol);
2. metilester maščobnih kislin, proizveden iz rastlinskega ali živalskega olja, če izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 14214 in se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biodizel);
3. plinasto gorivo, proizvedeno kot lesni plin ali iz biomase oziroma iz biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če je lahko očiščen do kakovosti naravnega plina in se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: bioplin);
4. metanol, proizveden iz biomase, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biometanol);
5. dimetileter, proizveden iz biomase, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biodimetileter);
6. etiltercbutileter (v nadaljnjem besedilu: ETBE), proizveden na osnovi bioetanola (v nadaljnjem besedilu: bioETBE). Pri izračunu količin se kot biogorivo šteje 47% takega ETBE;
7. metiltercbutileter (v nadaljnjem besedilu: MTBE), proizveden na osnovi biometanola (v nadaljnjem besedilu: bioMTBE). Pri izračunu količin se kot biogorivo šteje 36% takega MTBE;
8. sintetični ogljikovodiki ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, ki so proizvedeni iz biomase (v nadaljnjem besedilu: sintetično biogorivo);
9. vodik, proizveden iz biomase oziroma biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biovodik);
10. olje, proizvedeno iz rastlin s stiskanjem, ekstrakcijo ali primerljivimi procesi, surovo ali rafinirano, vendar kemijsko nespremenjeno, če ustreza zahtevam tipa motorja, v katerem se uporabljajo in izpolnjujejo zahteve v zvezi z emisijami (v nadaljnjem besedilu: čisto rastlinsko olje).

Ta uredba se ne uporablja za gorivo, ki se uvaža, pridobiva v drugih državah EU ali proizvaja v Republiki Sloveniji za obvezne in državne rezerve nafte in naftnih derivatov Republike Slovenije, in za gorivo, ki se zaradi praznjenja teh rezerv daje na trg.

(1) Delež letne količine biogoriv, dane na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil, je v letu:
– 2007 enak najmanj 2,0%,
– 2008 enak najmanj 3,0%,
– 2009 enak najmanj 4,0%,
– 2010 enak najmanj 5,0%,
– 2011 enak najmanj 5,5%,
– 2012 enak najmanj 6,0%,
– 2013 enak najmanj 6,5%,
– 2014 enak najmanj 7,0% in
– 2015 enak najmanj 7,5% celotne letne količine goriva, danega na trg za pogon motornih vozil.
(2) Delež letne količine biogoriv se izraža v odstotkih energijske vrednosti goriva, ki je dano na trg za pogon motornih vozil, pri čemer se za izračun energijske vrednosti biogoriva in mineralnega goriva, ki je v posameznem letu dano na trg, upoštevajo specifične energijske vrednosti in gostote goriv iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če v posameznem letu v obdobju od 2008 do 2015 ena ali več najvišjih dnevnih borznih cen biogoriva presega vsoto dnevne borzne cene mineralnega goriva, v katero je primešano to biogorivo, in trošarine za to mineralno gorivo, se delež letne količine iz prvega odstavka tega člena zmanjša. Zmanjšani delež letne količine biogoriv se izračuna za vsakega distributerja posebej na naslednji način:

                D(zmanjšani,biodizel) * E(dizel) + D(zmanjšani,bioetanol) * E(bencin)
D(zmanjšani) = ----------------------------------------------------------------------- ,
                                        E(dizel) + E(bencin)

kjer je:
D(zmanjšani) – zmanjšani delež letne količine biogoriva;
D(zmanjšani, biodizel) – zmanjšani delež letne količine biodizla;
D(zmanjšani, bioetanol) – zmanjšani delež letne količine bioetanola ali drugega biogoriva, ki se primešava bencinu;
E(dizel) – energija letne količine goriva, ki ga kot mineralni dizel in biodizel da posamezni distributer na trg;
E(bencin) – energija letne količine goriva, ki ga kot mineralni bencin in bioetanol ali drugo biogorivo, ki je primešano v ta bencin, da posamezni distributer na trg.
(4) D(zmanjšani, biodizel) in D(zmanjšani, bioetanol )sta izračunana na način iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Pri izračunu deleža letne količine biogoriv iz prvega odstavka tega člena se ne upošteva količina mineralnega goriva, ki ga posamezni distributer dobavi zaradi polnjenja obveznih in državnih rezerv nafte in naftnih derivatov Republike Slovenije ali daje na trg zaradi praznjenja teh rezerv nafte in naftnih derivatov.

(1) Distributer, ki ima v lasti oziroma v upravljanju bencinski servis, mora zagotoviti, da na bencinskem servisu uporabnik goriv za pogon motornega vozila lahko pridobi:
– biodizel, primešan v nizkem deležu do največ 5% mineralnemu dizlu, pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve standarda SIST EN 590 o kakovosti goriva za pogon motornih vozil in standarda SIST EN 14214 o kakovosti metilestrov maščobnih kislin za dizelske motorje, in
– biogorivo, primešano kot bioetanol ali drugo biogorivo mineralnemu bencinu v nizkem deležu do največ 5%, pri čemer morajo biti za gorivo izpolnjene zahteve predpisa, ki ureja kakovost tekočih goriv.
(2) Distributer, ki ima v lasti oziroma v upravljanju bencinski servis ob hitri cesti, vključno s priključki na hitro cesto, ob avtocesti, vključno s priključki na avtocesto, ob glavni državni cesti I. reda ali na območju mesta v mestni občini, mora zagotoviti, da na bencinskem servisu uporabnik goriv za pogon motornega vozila lahko pridobi:
– biodizel v obliki čistega biogoriva pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve standarda SIST EN 590 o kakovosti goriva za pogon motornih vozil in standarda SIST EN 14214 o kakovosti metilestrov maščobnih kislin za dizelske motorje, in
– biogorivo, primešano kot bioetanol ali drugo biogorivo mineralnemu bencinu v deležu do 10%, pri čemer morajo biti za gorivo izpolnjene zahteve predpisa, ki ureja kakovost tekočih goriv.
(3) Glede na ekonomski interes lahko distributer na bencinskih servisih zagotavlja tudi druge vrste biogoriv.
(4) Distributer mora na prodajnih mestih uvesti posebne oznake, kadar odstotek biogoriva v mešanicah derivatov mineralnih olj presega mejno vrednost 5% metilnega ekstra maščobnih kislin ali 5% bioetanola.
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v sodelovanju z distributerji preko svoje spletne strani, spletnih strani distributerjev oziroma z objavami v medijih zagotavlja stalno informiranje javnosti o razpoložljivosti, kvaliteti in maloprodajnih cenah biogoriv in drugih obnovljivih goriv ter mešanicah biogoriv z mineralnimi gorivi za pogon motornih vozil.

Distributer mora zagotoviti, da je vsota letnih količin biogoriv, ki jih daje na trg na območju Republike Slovenije, enaka:
– najmanj 70% vsote letnih količin biogoriv v obdobju od 2008 do 2012, ki je izračunana za to obdobje na podlagi deležev iz 5. člena te uredbe, in
– najmanj 80% vsote letnih količin biogoriv v obdobju od 2011 do 2015, ki je izračunana za to obdobje na podlagi deležev iz 5. člena te uredbe.

(1) Distributer mora najpozneje do 31. oktobra tekočega leta poslati ministrstvu načrt dajanja biogoriv na trg za prihodnje leto.
(2) V načrtu dajanja biogoriv na trg mora distributer navesti:
– predvidene letne količine in vrste goriv, ki jih namerava dati na trg,
– predvidene letne količine biogoriv in vrste biogoriv, ki jih namerava dati na trg,
– povprečni letni delež biogoriva v posamezni vrsti goriva, ki ga namerava dati na trg,
– količino biogoriv, ki jo je upošteval v letnem načrtu dajanja biogoriv na trg kot neizpolnjeno obveznost dajanja biogoriv na trg iz preteklega leta in jo prenaša v prihodnje leto v skladu z 11. členom te uredbe,
– predviden način in kraj dobave biogoriv končnim porabnikom ter druge podatke o distribuciji biogoriv, pomembnih za izvajanje monitoringa količin biogoriv.
(3) Iz načrta dajanja biogoriv na trg mora biti razvidno izpolnjevanje zahtev v zvezi z obveznostmi iz 6. člena te uredbe.
(4) Načrt dajanja biogoriv na trg je treba poslati ministrstvu v elektronski obliki ali pisno na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Distributer mora najpozneje do 31. marca tekočega leta poslati ministrstvu poročilo o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg za preteklo leto.
(2) Sestavni del poročila o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg za preteklo leto je poročilo o izvajanju monitoringa količine biogoriv za preteklo leto, ki ga izdela izvajalec programa monitoringa količine biogoriv iz 13. člena te uredbe.
(3) Poročilo o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg je treba poslati ministrstvu v elektronski obliki ali pisno na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Ministrstvo izda odločbo o ugotovitvi izpolnjevanja obveznosti dajanja biogoriv na trg za preteklo leto najpozneje do 30. junija v tekočem letu.
(2) Ministrstvo za posameznega distributerja z odločbo ugotovi izpolnjevanje obveznosti dajanja biogoriv na trg v preteklem letu na podlagi pregleda:
– podatkov iz poročila o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg za preteklo leto,
– podatkov o vračilih plačanih trošarin ali oprostitvah plačila trošarin in
– podatkov monitoringa količine biogoriv.
(3) Ministrstvo v odločbi iz prejšnjega odstavka za posameznega distributerja ugotovi izpolnjevanje obveznosti dajanja biogoriv na trg v preteklem letu, če je dejanska količina biogoriv, ki jo je dal na trg:
– v letu 2007 enaka najmanj 30% letne količine biogoriv, izračunane iz deleža letne količine biogoriv, določene za to leto v 5. členu te uredbe,
– v posameznem letu v obdobju od 2008 do 2015 enaka vsoti najmanj 30% letne količine biogoriv, izračunane iz deleža letne količine biogoriv, določene za to leto v 5. členu te uredbe, in količine biogoriv, ki je kot neizpolnjena obveznost dajanja biogoriv na trg v skladu z 11. členom te uredbe nastala v predpreteklem letu in se prenaša v to leto,
– v obdobju od 2008 do 2012 enaka vsoti letnih količin, izračunani v skladu s prvo alineo 7. člena te uredbe in
– v obdobju od 2011 do 2015 enaka vsoti letnih količin, izračunani v skladu z drugo alineo 7. člena te uredbe.
(4) V odločbi iz drugega odstavka tega člena, izdani v tekočem letu, ministrstvo določi letno količino biogoriv, ki jo kot neizpolnjeno obveznost iz 11. člena te uredbe distributer prenaša iz preteklega v prihodnje leto.
(5) Če ministrstvo za posameznega distributerja ugotovi, da na podlagi meril iz tretjega odstavka tega člena za preteklo leto ni izpolnil obveznosti dajanja biogoriv na trg, mu v odločbi iz drugega odstavka tega člena namesto letnega poročanja iz 9. člena te uredbe določi do konca tekočega leta in za prvih šest mesecev prihodnjega leta trimesečno poročanje o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg, za vsako trimesečje posebej pa določi najmanjšo količino biogoriv, ki jo mora v tem obdobju dati na trg.
(6) Distributer iz prejšnjega odstavka mora trimesečno poročilo o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg iz prejšnjega odstavka poslati ministrstvu najpozneje 60 dni po koncu posameznega trimesečnega obdobja.
(7) Distributer iz petega odstavka tega člena je izpolnil obveznost dajanja biogoriv na trg, če je dejanska količina biogoriva ki jo da na trg, v posameznem trimesečju enaka ali večja od količine biogoriva, ki je bila zanj določena za to trimesečje v odločbi iz drugega odstavka tega člena.

Če ministrstvo v tekočem letu ob ugotavljanju izpolnjevanja obveznosti dajanja biogoriv na trg v preteklem letu za posameznega distributerja ugotovi, da je dejanski delež letne količine biogoriv, dane na trg v preteklem letu, manjši od njegove obveznosti dajanja biogoriv na trg v preteklem letu, mora distributer pri načrtovanju dajanja biogoriv na trg za prihodnje leto v skladu z 8. členom te uredbe upoštevati, da se obveznost dajanja biogoriv na trg v prihodnjem letu poveča tako, da je količina biogoriv v prihodnjem letu enaka vsoti:
– letne količine biogoriv, določene na podlagi deleža biogoriva iz 5. člena te uredbe za prihodnje leto in
– neizpolnjene obveznosti iz preteklega leta, ki je enaka razliki med obvezno količino biogoriv, ki bi jo v preteklem letu moral dati na trg na podlagi deleža biogoriva iz 5. člena te uredbe, in dejansko količino biogoriva, dano na trg v preteklem letu, pri čemer pa se ne upoštevajo količine biogoriva, ki jih je kot neizpolnjene obveznosti dajanja biogoriv na trg prenašal v preteklo leto iz prejšnjih let.

(1) Če je distributer za biogorivo v gorivu v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, upravičen do vračila plačanih trošarin ali oprostitve plačila trošarin, ugotavlja ministrstvo izpolnjevanje obveznosti dajanja biogoriv na trg iz podatkov o vračilih plačane trošarine oziroma o oprostitvah plačila trošarin, uveljavljenih na podlagi količine biogoriva v gorivu.
(2) Podatke o vračilih oziroma oprostitvah plačil trošarine iz prejšnjega odstavka pošljejo ministrstvu pristojni carinski organi najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

(1) Kadar distributer ne izpolnjuje pogojev za vračilo plačanih trošarin ali oprostitev plačila trošarin ali daje na trg biogorivo, za katero v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, ni upravičen do vračila plačane trošarine ali oprostitve plačila trošarin, ugotavlja ministrstvo izpolnjevanje obveznosti dajanja biogoriv na trg iz podatkov monitoringa količine biogoriv.
(2) Distributer lahko daje biogoriva iz prejšnjega odstavka na trg le, če na ministrstvo vloži vlogo iz tretjega odstavka tega člena in če zagotavlja izvajanje količine monitoringa količine biogoriv po programu monitoringa količine biogoriv, ki mu ga je potrdilo ministrstvo.
(3) Ministrstvo distributerju potrdi program monitoringa količine biogoriv z odločbo na podlagi vloge, kateri mora priložiti tudi predlog programa monitoringa količine biogoriv. V programu monitoringa količine biogoriv se določi obseg in način ugotavljanja biogoriva v gorivu, pri čemer je treba upoštevati značilnosti ugotavljanja biogoriva v gorivu v zvezi z:
– vrsto biogoriva,
– načinom umešanja biogoriva v mineralno gorivo,
– krajem, v katerem se umešava biogorivo v mineralno gorivo,
– izdajo certifikatov za biogorivo, ki morajo biti izdani v skladu z zahtevami iz standarda SIST EN 45011 in na podlagi katerih proizvajalec goriva jamči za količino biogoriva v gorivu,
– preverjanjem verodostojnosti listin iz prejšnje alinee,
– preverjanjem količine biogoriva v posameznih pošiljkah goriva,
– načinom in krajem dobave goriva in biogoriva končnim porabnikom in
– drugimi podatki iz letnega načrta dajanja biogoriva na trg.
(4) Distributer mora zagotavljati izvajanje monitoringa količin biogoriv po potrjenem programu monitoringa količine biogoriv. Odločba o potrjenem programu monitoringa količene biogoriv iz prejšnjega odstavka velja do izdaje nove odločbe o potrditvi programa monitoringa količine biogoriv, ki se izda na vlogo distributerja, oziroma do sprememb predpisov, ki urejajo dajanje goriv na trg, če se z njimi spremenijo pogoji in zahteve za ugotavljanje biogoriva v gorivu.
(5) Program monitoringa količine biogoriv lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje monitoringa fizikalno-kemijskih lastnosti tekočega goriva v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva.
(6) Vsa vprašanja, povezana z izvajanjem programa monitoringa količine biogoriv, uredita distributer in izvajalec programa monitoringa količine biogoriv s pisno pogodbo.
(7) Stroške izvajanja programa monitoringa količine biogoriv krije distributer.
(8) Če za ugotavljanje količine biogoriv v posameznih vrstah goriva niso izdani standardi za merilne metode, ki zagotavljajo zahtevano kakovost rezultatov meritev, se količina biogoriv v posameznih pošiljkah goriva iz šeste alinee tretjega odstavka tega člena preverja na podlagi preverjanja dokumentacije distributerja in proizvajalca goriva, ki pošiljko goriva spremlja, po postopku, ki je določen v programu monitoringa količine biogoriv.
(9) Distributer mora zagotoviti, da se dokumentacija o izvedenem monitoringu količine biogoriv hrani najmanj pet let.

(1) Upravljavci oziroma lastniki motornih vozil v javnem linijskem prevozu potnikov, avtotaksi prevozih in upravljavci oziroma lastniki motornih vozil v javnem sektorju morajo zagotoviti, da v posameznem letu najmanj 70% najetih in najmanj 70% na novo kupljenih motornih vozil poganja:
– biogorivo, primešano bencinu kot bioetanol ali drugo biogorivo v deležu do 10%, vendar večjem od 5%, ali
– biodizel v obliki čistega biogoriva ali
– bioplin.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo za motorna vozila, ki so v upravljanju oziroma v lasti:
1. oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu, opravljajo na območju Slovenije naslednje dejavnosti:
– javni linijski prevoz potnikov na podlagi koncesije, ki jo podeli država,
– javni linijski prevoz potnikov v mestnem prometu,
– posebni linijski prevoz,
– avtotaksi prevoz, če se lahko opravlja samo na podlagi dovoljenja;
2. oseb, ki sodijo v javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (neposredni in posredni uporabniki državnih ali občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje), razen za motorna vozila, za katera zaradi tehničnih lastnosti ali posebnega namena rabe biogoriva ne morejo biti pogonska goriva.
(3) Upravljavci oziroma lastniki motornih vozil iz prejšnjega odstavka tega člena dokazujejo izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka na podlagi pogodb o najemu ali računov o nakupu motornih vozil ter računov o nabavi goriva za pogon teh motornih vozil, ki morajo biti urejeni tako, da se za vsako leto posebej lahko ugotavlja izpolnjevanje obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
(4) Na zahtevo ministrstva morajo upravljavci oziroma lastniki motornih vozil iz drugega odstavka tega člena poslati podatke o nakupu ali najemu motornih vozil v preteklem letu najpozneje do 31. julija v tekočem letu oziroma tri mesece po prejemu zahteve po pošiljanju teh podatkov, če je to pozneje.

(1) Distributerji, ki dajejo gorivo končnim uporabnikom na bencinskih servisih ob avtocestah, vključno s priključki na avtocesto, in hitrih cestah, vključno s priključki na hitro cesto, morajo poročati ministrstvu za vsako trimesečje o dajanju v promet dizelskega goriva in biogoriva za pogon motornih vozil s skupno maso več kot 3,5 t za vsak bencinski servis ob avtocesti in hitri cesti, vključno s priključki, posebej.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora distributer najpozneje v 45 dneh po preteku vsakega trimesečja poslati na ministrstvo po elektronski pošti na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(1) Ministrstvo enkrat letno, najpozneje do 31. maja, poroča Vladi Republike Slovenije o porabi biogoriv namesto mineralnega dizla ali mineralnega bencina za pogon motornih vozil, ukrepih za spodbujanje uporabe biogoriv, uveljavljenih v preteklem letu, in rezultatih teh ukrepov.
(2) V poročilu iz prejšnjega odstavka ministrstvo poroča o:
– sprejetih ukrepih za spodbujanje uporabe biogoriv ali drugih obnovljivih vrst goriva, ki nadomeščajo dizelsko gorivo ali motorni bencin v prevozu,
– nacionalnih virih, dodeljenih proizvodnji biomase za energetske namene, razen za prevoz,
– celotni prodaji goriva za uporabo v prometu in deležih biogoriva, čistega in zmešanega z gorivom, in drugih obnovljivih vrst goriva, ki so bile dane na trg v preteklem letu, in
– izjemnih razmerah pri oskrbi trga s surovo nafto ali naftnimi derivati, ki so vplivali na trženje biogoriv in drugih obnovljivih vrst goriva.
(3) Ministrstvo poročilo iz prejšnjega odstavka po obravnavi na Vladi Republike Slovenije pošlje Evropski komisiji najpozneje do 1. julija tekočega leta za preteklo leto.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje.

(1) Z globo od 40.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, če:
– ne zagotovi, da je uporabnikom goriva za pogon motornih vozil na bencinskih servisih dostopno biogorivo v skladu s prvim in drugim odstavkom 6. člena,
– ne zagotovi, da je vsota deležev letne količine biogoriv, ki jo daje na trg na območju Republike Slovenije v skladu s 7. členom,
– ne pošlje ministrstvu načrta dajanja biogoriv na trg v skladu z 8. členom ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena,
– ne uredi izvajanja programa monitoringa količine biogoriv s pisno pogodbo v skladu s šestim odstavkom 13. člena,
– ne hrani dokumentacije o izvedbi monitoringa količine biogoriv v skladu z devetim odstavkom 13. člena in
– ne pošlje poročila o oddani količini dizelskega goriva končnim uporabnikom na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah v skladu s 15. členom ali ga ne pošlje v roku iz drugega odstavka 15. člena te uredbe.
(2) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, če:
– ne pošlje ministrstvu za preteklo leto poročila o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg v skladu z 9. členom ali v skladu s prvim odstavkom 20. člena,
– ne pošlje poročila o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg po koncu trimesečnega obdobja v skladu s šestim odstavkom 10. člena,
– iz odločbe o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg za preteklo leto iz 10. člena sledi, da za preteklo leto ni izpolnil obveznosti dajanja biogoriv na trg, in
– dejanska količina biogoriva, ki jo da na trg, v posameznem trimesečju ni enaka ali večja od količine biogoriva, ki je bila zanj določena za to trimesečje v odločbi v skladu s sedmim odstavkom 10. člena.
(3) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba distributerja.
(4) Z globo 600 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca oziroma lastnika motornih vozil iz drugega odstavka 14. člena, če na zahtevo ministrstva ne pošlje podatkov o najemu in nakupu novih motornih vozil v skladu s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe.

(1) Šteje se, da distributer izpolnjuje zahteve v zvezi z dajanjem biogoriv na trg na podlagi potrjenega načrta dajanja biogoriva na trg in programa monitoringa vsebnosti biogoriv v skladu s to uredbo, če mu je ministrstvo v skladu s Pravilnikom o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.) potrdilo letni načrt dajanja biogoriv na trg za leto 2007 in program monitoringa vsebnosti biogoriv.
(2) Potrjeni program monitoringa vsebnosti biogoriv iz prejšnjega odstavka velja do izdaje nove odločbe o potrditvi programa monitoringa količine biogoriv, ki se izda na vlogo distributerja.
(3) Distributer, ki mu na podlagi določb Pravilnika o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.) ni bilo treba prijaviti namere dajanja biogoriv na trg za leto 2007, ker daje na trg samo biogoriva, mora prvič poslati ministrstvu načrt dajanja biogoriv na trg v skladu s to uredbo za leto 2008 najpozneje do 31. marca 2008.

(1) Distributer, ki mu je ministrstvo potrdilo načrt dajanja biogoriv na trg za leto 2007 v skladu s Pravilnikom o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.), mora poročilo o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg iz 9. člena te uredbe poslati ministrstvu za leto 2007 najpozneje do 31. marca 2008.
(2) Ministrstvo upošteva za distributerje iz prejšnjega odstavka kot prenos neizpolnjenih obveznosti dajanja biogoriv na trg iz leta 2006 v leto 2008 količine biogoriv, ki so bile z odločbo o izpolnjevanju obveznosti dajanja biogoriv na trg v letu 2006, izdano v skladu s Pravilnikom o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.), določene kot neizpolnjene obveznosti iz leta 2006.

(1) Določbe o obveznem poročanju distributerjev o dajanju v promet dizelskega goriva končnim uporabnikom iz 15. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.
(2) Določbe o informiranju javnosti iz petega odstavka 6. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. julija 2008.
(3) Določbe o zagotavljanju dostopnosti biogoriv končnim uporabnikom na bencinskih servisih iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in določbe o obveznosti upravljavcev oziroma lastnikov motornih vozil iz 14. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2010.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.