Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi z 9. in 14. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
1. člen
(vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z upravljanjem s tveganji v borznoposredniških družbah, in sicer glede:
(a) organizacijskih zahtev in obravnave tveganj,
(b) sistema upravljanja,
(c) procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:
(a) družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b) nadrejeno investicijsko podjetje v 22. členu,
(c) nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d) upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e) kreditno tveganje v 192. členu,
(f) tržna tveganja v 192. členu,
(g) operativno tveganje v 192. členu,
(h) izvorna banka je izvorna oseba iz 192. člena ZTFI v zvezi s šestim odstavkom 120. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1),
(i) likvidnostna pozicija v prvem odstavku 193. člena,
(j) tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,
(k) tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.
(2) Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "profil tveganosti borznoposredniške družbe" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(b) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe,
(c) "višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe,
(d) "deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti,
(e) "obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,
(f) "likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih,
(g) "tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,
(h) "strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,
(i) "kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,
(j) "tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.
3. člen
(ukrepi borznoposredniške družbe za uskladitev z zahtevami tega sklepa)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne:
(a) strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.
(2) Strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (a) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a) cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji,
(b) pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,
(c) pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala,
(d) oris načrtov glede pomembnih poslovnih dejavnosti ter opis morebitnih načrtovanih sprememb v poslovni strategiji borznoposredniške družbe.
Te strategije morajo izražati temeljni odnos borznoposredniške družbe do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju.
(3) Politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a) metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj iz drugega odstavka 6. člena tega sklepa,
(b) organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji iz prvega odstavka 15. člena tega sklepa, vključno z njegovim opisom,
(c) pravila ocenjevanja profila tveganosti borznoposredniške družbe, vključno z metodologijami za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje tveganj iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega sklepa,
(d) pravila delovanja sistema notranjih kontrol iz 20. člena tega sklepa,
(e) pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.
Te politike morajo zagotavljati izvajanje strategij prevzemanja in upravljanja s tveganji.
1.2. Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa
4. člen
(raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa)
(1) Borznoposredniška družba mora določila tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, borznoposredniška družba ne izpolnjuje določil iz četrtega poglavja tega sklepa na posamični podlagi, če ima v Republiki Sloveniji položaj podrejene ali nadrejene borznoposredniške družbe in če je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi.
(3) Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, in vse druge osebe v skupini morajo izpolnjevati določila iz tretjega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(4) Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.
(5) Borznoposredniška družba, ki je podrejena finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in hkrati vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.
(6) Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg borznoposredniške družbe podrejene borznoposredniške družbe drugih držav članic, se peti odstavek tega člena uporablja v skladu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 287. in 288. členom ZBan-1.
(7) Borznoposredniška družba, ki je podrejena borznoposredniški družbi ali finančnemu holdingu v Republiki Sloveniji in je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding, nadrejena ali udeležena v drugi banki, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora določila iz četrtega poglavja tega sklepa izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
2. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ
2.1. Splošni standardi upravljanja s tveganji
5. člen
(tveganja)
(1) Tveganja med drugim vključujejo tržna tveganja, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, kreditno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti.
(2) Borznoposredniška družba mora izpolnjevati splošne standarde upravljanja pri naslednjih tveganjih:
(a) tržno tveganje,
(b) obrestno tveganje,
(c) operativno tveganje,
(d) likvidnostno tveganje
(e) kreditno tveganje.
Natančnejša merila za izpolnjevanje splošnih standardov upravljanja s posameznimi tveganji so navedena v prilogah od I do V tega sklepa.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora borznoposredniška družba zagotoviti, da je v vsakem trenutku sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. Za merljiva tveganja mora borznoposredniška družba vzpostaviti metodologije merjenja tveganj, za nemerljiva tveganja pa metodologije ocenjevanja tveganj.
2.2. Prevzemanje tveganj
6. člen
(sposobnost prevzemanja tveganj)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je vsakokratno prevzemanje pomembnih tveganj v mejah njene sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora izdelati metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj ter pojasniti predpostavke, na katerih temelji ta metodologija. Metodologija mora upoštevati vsa pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba upošteva tudi morebitno soodvisnost med temi tveganji. Če določena tveganja niso upoštevana pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, mora borznoposredniška družba pojasniti, katera so ta tveganja, in utemeljiti razloge za njihovo neupoštevanje.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z metodologijo iz drugega odstavka tega člena. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti dokumentirana. Spremljanje prevzemanja tveganj in ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti organizirano neodvisno od organizacijskih enot borznoposredniške družbe, ki prevzemajo tveganja.
(4) Borznoposredniška družba mora preveriti ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem.
3. SISTEM UPRAVLJANJA
7. člen
(elementi sistema upravljanja)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja z naslednjimi medsebojno povezanimi elementi:
(a) jasen organizacijski ustroj,
(b) učinkovit proces upravljanja s tveganji,
(c) ustrezen sistem notranjih kontrol.
(2) Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora biti celovit ter sorazmeren z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba. Sistem upravljanja je celovit, če je vzpostavljen pri vseh pomembnih dejavnostih in organizacijskih enotah borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno pregledovanje in razvoj lastnega sistema upravljanja.
3.1. Organizacijski ustroj
8. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti jasen organizacijski ustroj iz točke (a) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Organizacijski ustroj je jasen, če temelji na natančno opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti.
(2) Organizacijski ustroj borznoposredniške družbe mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol.
Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja s tveganji.
Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj glede strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki so pomembne za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
9. člen
(preprečevanje nastanka nasprotja interesov)
(1) Organizacijski ustroj mora temeljiti na ustrezni razmejitvi pristojnosti in nalog med vsemi zaposlenimi, vključno z vsemi vodstvenimi ravnmi. Razmejitev pristojnosti in nalog je ustrezna, če:
(a) omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,
(b) zagotavlja transparenten in dokumentiran proces sprejemanja vodstvenih odločitev.
(2) Nasprotja interesov, ki izjemoma nastanejo zaradi pomanjkanja kvalificiranih zaposlenih, morajo biti pravočasno ugotovljena ter predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije.
10. člen
(zaposleni)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti zadostno število kvalificiranih zaposlenih glede na potrebe svojega organizacijskega ustroja, poslovnih dejavnosti ter izpostavljenosti tveganjem. Usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti zamenljivost ključnih zaposlenih. Odsotnost z delovnega mesta ali prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne sme dolgoročno negativno vplivati na uveljavljanje strategij in politik prevzemanja in upravljanja s tveganji.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da sistem plačevanja in nagrajevanja organov vodenja in nadzora borznoposredniške družbe ter preostalih zaposlenih ni v nasprotju s cilji strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji. Struktura in način plačevanja in nagrajevanja morata biti urejena tako, da ne spodbujata organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe, višjega vodstva in preostalih zaposlenih k škodljivemu prevzemanju tveganj zaradi na primer maksimiziranja kratkoročnih poslovnih rezultatov.
11. člen
(organizacijska kultura)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih in etičnih standardih poslovanja ter pozitivnem odnosu zaposlenih do notranjih kontrol. Notranje kontrole morajo biti neločljiv del vseh poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe. Zaposleni morajo razumeti namen in pomembnost notranjih kontrol ter svoj prispevek k njihovemu učinkovitemu izvajanju.
3.1.1. Odgovornosti organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe na področju upravljanja s tveganji
12. člen
(odgovornosti organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe)
(1) Odgovornosti organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
(a) odobritev in pregledovanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) zagotavljanje ažurnosti strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju borznoposredniške družbe,
(c) zagotavljanje, da so strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji celovite ter da sorazmerno upoštevajo tveganja, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(d) spremljanje in redno ocenjevanje učinkovitosti sistema upravljanja,
(e) zagotavljanje jasnega in dokumentiranega procesa sprejemanja pomembnih odločitev ter jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrževanja skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki,
(f) spodbujanje takšne organizacijske kulture, ki daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo prioriteto.
(2) Odgovornosti iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti prenesene na nižje vodstvene ravni ali na zunanje izvajalce.
13. člen
(odgovornosti višjega vodstva borznoposredniške družbe)
Odgovornosti višjega vodstva borznoposredniške družbe na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
(a) izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) obveščanje organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe o pomembnih tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(c) vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja,
(d) vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za izvajanje poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe,
(e) vzpostavitev in kontroliranje limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem.
14. člen
(znanje in izkušnje)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da uprava in višje vodstvo razpolagata z ustreznim znanjem in izkušnjami o tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja.
3.2. Upravljanje s tveganji
15. člen
(proces upravljanja s tveganji)
(1) Borznoposredniška družba mora na temelju strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti učinkovit proces upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Proces upravljanja s tveganji vključuje:
(a) postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj,
(b) notranje poročanje o tveganjih.
Kjer je primerno, morajo postopki iz točke (a) tega odstavka vključevati tudi pravila uvajanja novih produktov ali sistemov ter pravila uporabe zunanjih izvajalcev.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zgodaj ugotovljena, celovito obravnavana, spremljana v okviru njenih dnevnih dejavnosti ter pravočasno predstavljena ustreznim vodstvenim ravnem. Učinkovito upravljanje s tveganji zmanjša verjetnost nastanka nepričakovanih izgub ter posledično preprečuje nastanek tveganja ugleda iz naslova teh izgub.
3.2.1. Postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj
16. člen
(splošno)
(1) Postopki ugotavljanja tveganj morajo vključevati celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja, ter analizo vzrokov za njihov nastanek. Ugotovljena tveganja morajo biti dokumentirana.
(2) Postopki merjenja oziroma ocenjevanja tveganj morajo vključevati izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki jih je borznoposredniška družba ugotovila v postopku ugotavljanja tveganj. Ocene tveganj morajo biti dokumentirane.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma ocenjevanja tveganj. Za namen vključevanja v proces upravljanja s tveganji morajo ti postopki omogočati zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in nastanek novih tveganj.
(4) Postopki obvladovanja tveganj morajo vključevati ukrepe in pravila za izvajanje ukrepov sprejemanja, zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je borznoposredniška družba ugotovila in izmerila oziroma ocenila.
(5) Postopki spremljanja tveganj morajo vključevati pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj, ki jih je borznoposredniška družba prevzela v okviru svojega poslovanja. Spremljanje tveganj zagotavlja doseganje želenega profila tveganosti.
17. člen
(pravila uvajanja novih produktov ali sistemov)
(1) Borznoposredniška družba mora za namen upravljanja s tveganji opredeliti, kaj šteje za nov produkt ali sistem. Pomembna tveganja, ki izhajajo iz novega produkta ali sistema, morajo biti pravočasno in celovito obravnavana v procesu upravljanja s tveganji.
(2) Borznoposredniška družba mora pred uvedbo novega produkta ali sistema zagotoviti izdelavo analize pripadajočih tveganj. Analiza tveganj mora vključevati opis:
(a) pomembnih tveganj, ki izhajajo iz uvedbe novega produkta ali sistema,
(b) vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na sposobnost prevzemanja tveganj,
(c) vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na proces upravljanja s tveganji.
18. člen
(pravila uporabe zunanjih izvajalcev)
(1) Če borznoposredniška družba uporablja zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, morajo politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vključevati tudi politiko uporabe zunanjih izvajalcev. Ta politika mora vključevati najmanj naslednje elemente:
(a) pristop borznoposredniške družbe k uporabi zunanjih izvajalcev in zagotavljanju ustrezne kakovosti storitev,
(b) osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,
(c) pristop k zagotavljanju neprekinjenega poslovanja v zvezi z dejavnostmi, predanimi v izvajanje zunanjim izvajalcem,
(d) strategijo ukrepanja za primer pričakovane ali nepričakovane prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da uporaba zunanjih izvajalcev ne oslabi:
(a) izvajanja njenih poslovnih dejavnosti,
(b) procesa upravljanja s tveganji,
(c) sistema notranjih kontrol.
Borznoposredniška družba mora organizirati uporabo zunanjih izvajalcev na način, ki ji omogoča nepretrgano spremljanje delovanja zunanjih izvajalcev ter upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev.
(3) Borznoposredniška družba mora imeti dokumentiran načrt uporabe zunanjih izvajalcev. Načrt mora vključevati naslednje elemente:
(a) način upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,
(b) zagotavljanje učinkovitega poročanja o tveganjih iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,
(c) spremljanje skladnosti delovanja zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi,
(d) vključevanje službe notranje revizije v pregledovanje ustreznosti uporabe in delovanja zunanjih izvajalcev.
(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so pogodbene pravice ter obveznosti borznoposredniške družbe in zunanjega izvajalca natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice borznoposredniške družbe morajo vključevati možnost predčasne prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem na zahtevo borznoposredniške družbe. Pogodbene obveznosti zunanjega izvajalca morajo vključevati:
(a) zaščito podatkov borznoposredniške družbe,
(b) skladnost delovanja zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi,
(c) dostop borznoposredniške družbe do vseh prostorov in podatkov zunanjega izvajalca in njeno neomejeno pravico do pregleda teh prostorov in revizije teh podatkov, ki zadevajo opravljanje storitev za borznoposredniško družbo.
(5) Zunanji izvajalec mora na temelju pogodbe o ravni kakovosti storitev ("Service Level Agreement") zagotoviti z borznoposredniško družbo dogovorjeno raven kakovosti storitev. Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko zunanji izvajalec in borznoposredniška družba ocenita ustreznost kakovosti zadevne storitve. Če raven kakovosti storitev ni v skladu s to pogodbo, mora borznoposredniška družba nemudoma sprejeti ustrezne korektivne ukrepe.
3.2.2. Notranje poročanje o tveganjih
19. člen
(notranje poročanje o tveganjih)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti izdelavo rednih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta poročila morajo omogočiti sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru nepričakovanega nastanka pomembne izpostavljenosti tveganjem mora borznoposredniška družba zagotoviti tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.
(2) Poročila o tveganjih iz prvega odstavka tega člena morajo biti:
(a) transparentna; poročila so transparentna, če vsebujejo jasne, razumljive in natančne informacije o tveganjih,
(b) popolna; poročila so popolna, če obravnavajo vsa pomembna tveganja ter skupaj omogočajo celovit pregled nad trenutno izpostavljenostjo tveganjem,
(c) koristna; poročila so koristna, če vsebujejo pomembne informacije o tveganjih,
(d) primerljiva in združljiva; poročila so primerljiva in združljiva, če je njihova oblika čim bolj poenotena glede na informacije, ki jih vsebujejo,
(e) pravočasna; poročila so pravočasna, če omogočajo sprejemanje potrebnih ukrepov v realnem času.
(3) Obseg in podrobnost poročil iz drugega odstavka tega člena morata upoštevati potrebe ciljnih uporabnikov, ki vključujejo vse vodstvene ravni v borznoposredniški družbi.
3.3. Sistem notranjih kontrol
20. člen
(sistem notranjih kontrol)
(1) Sistem notranjih kontrol iz točke (c) prvega odstavka 7. člena tega sklepa vključuje:
(a) notranje kontrole,
(b) službo notranje revizije.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da sistem notranjih kontrol vključuje tudi preverjanje pravilnosti administrativnih in računovodskih postopkov.
(3) Kjer je primerno, vključuje sistem notranjih kontrol tudi funkcijo zagotavljanja skladnosti delovanja borznoposredniške družbe in funkcijo zagotavljanja varnosti informacij.
(4) Funkcija zagotavljanja skladnosti delovanja borznoposredniške družbe mora ugotavljati in ocenjevati tveganje skladnosti, kateremu je ali bi mu lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena. Tveganje skladnosti je tveganje nastanka izgube zaradi zakonskih sankcij in ukrepov nadzornih organov, ki jih lahko borznoposredniška družba utrpi iz naslova namernega ali nenamernega neskladja z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti.
(5) Funkcija zagotavljanja varnosti informacij deluje na področju varovanja informacij in izvaja postopke varovanja informacijskih sistemov z vidika preprečevanja nepooblaščenega dostopa do ali spremembe informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu, vključno z ugotavljanjem in zmanjševanjem takih groženj ter dokumentiranjem izvedenih ukrepov.
3.3.1. Notranje kontrole
21. člen
(struktura notranjih kontrol in izvajanje notranjih kontrolnih dejavnosti)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti učinkovito strukturo notranjih kontrol. Notranje kontrolne dejavnosti se morajo izvajati na ravni vsake finančne storitve ter v okviru dnevnih poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe, vključno s spremljanjem delovanja informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih borznoposredniške družbe.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol. Bistvene ugotovitve notranjih kontrolnih dejavnosti ter pripadajoči ukrepi morajo biti ustrezno dokumentirani.
(3) Notranje kontrole vključujejo najmanj:
(a) poročanje,
(b) delovne postopke,
(c) limite za omejevanje izpostavljenosti tveganjem,
(d) fizične kontrole.
22. člen
(poročanje)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti notranje in zunanje poročanje iz točke (a) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa, ki poleg poročil o tveganjih vključuje tudi:
(a) podatke o poslovanju borznoposredniške družbe,
(b) podatke o skladnosti delovanja borznoposredniške družbe z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti,
(c) podatke o zunanjem poslovnem okolju borznoposredniške družbe ter zunanjih razvojnih trendih.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju poročanja temeljijo na spremljanju poročil iz prvega odstavka tega člena s strani ustreznih vodstvenih ravni in vključujejo ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in napak v poročilih ter drugih nepravilnosti v delovanju zaposlenih pri izdelavi poročil.
23. člen
(delovni postopki)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti vzpostavitev formalnih delovnih postopkov iz točke (b) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa pri izvajanju vseh poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe.
(2) Delovni postopki iz prvega odstavka tega člena se morajo izvajati na podlagi pisnih navodil in usmeritev, ki vključujejo:
(a) delovna navodila,
(b) pravilnike,
(c) opise poslovnih procesov.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezno stopnjo podrobnosti navodil in usmeritev, vključno s pravili glede organizacijske in poslovno-operativne strukture borznoposredniške družbe, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev, pristojnosti in odgovornosti zaposlenih ter izvajanja postopkov. Stopnja podrobnosti teh navodil in usmeritev mora biti odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe ter pripadajočih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb poslovnih dejavnosti ali pripadajočih procesov morajo biti navodila in usmeritve ustrezno in čim prej ažurirani. Navodila in usmeritve morajo biti ustrezno dokumentirani. Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih navodil in usmeritev, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih nalog.
(3) Notranje kontrolne dejavnosti na področju postopkov vključujejo ugotavljanje kršitev in drugih nepravilnosti pri izvajanju delovnih postopkov.
24. člen
(limiti za omejevanje izpostavljenosti tveganjem)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti strukturo limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem iz točke (c) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa (v nadaljevanju: limiti). Ti limiti morajo biti vzpostavljeni za merljiva tveganja.
(2) Kjer je primerno, mora borznoposredniška družba vzpostaviti sistem odobravanj in potrditev tistih poslovnih transakcij, ki presegajo vzpostavljene limite.
(3) Notranje kontrolne dejavnosti na področju limitov vključujejo preverjanje skladnosti poslovnih transakcij z vzpostavljenimi limiti ter odobravanje in potrditev poslovnih transakcij, ki presegajo te limite.
25. člen
(fizične kontrole)
(1) Kjer je primerno, mora borznoposredniška družba vzpostaviti sistem fizičnih kontrol iz točke (d) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa za omejevanje dostopa do premičnega in nepremičnega premoženja borznoposredniške družbe in za njegovo varovanje.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju fizičnih kontrol vključujejo fizične kontrole dostopa, izvajanje načela štirih oči ter redno popisovanje premičnega in nepremičnega premoženja borznoposredniške družbe.
3.3.1.1. Notranje kontrolne dejavnosti na področju informacijskih sistemov in spremljanja delovanja zaposlenih
26. člen
(informacijski sistemi)
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti informacijskih sistemov. Politika varnosti informacijskih sistemov mora vključevati najmanj:
(a) cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov,
(b) načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij; "zaupnost informacij" pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom; "neoporečnost informacij" pomeni, da je informacija točna in popolna; "razpoložljivost informacij" pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij,
(c) porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih borznoposredniške družbe, ter pripadajoče dokumentacije; "informacijska tehnologija" pomeni strojno in programsko opremo; "strojna oprema" pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo; "programska oprema" pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti glede informacijskih sistemov vključujejo:
(a) pri izvajanju strategije razvoja informacijskih sistemov: ugotavljanje skladnosti s poslovnimi procesi, kvalitete projektnega načrtovanja, vključenosti ustreznih kadrov ter seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko,
(b) pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov: logične in fizične kontrole pri dostopanju do informacijskih sistemov,
(c) pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja,
(d) pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabe v poslovnih procesih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
27. člen
(zaposleni)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti kakovost zaposlenih z vzpostavitvijo ustrezne kadrovske politike.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju kadrov vključujejo spremljanje zasedenosti delovnih mest, znanja in strokovnosti zaposlenih ter izvajanja izobraževanja, spremljanje števila zaposlenih za določen čas ter izvajanje nadzora nad njimi.
3.3.2. Notranje revidiranje
28. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je notranje revidiranje neodvisno, redno ter celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti:
(a) sistema upravljanja iz prvega odstavka 7. člena tega sklepa, vključno s pregledovanjem kvalitete notranjih kontrol in
(b) procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so tudi dejavnosti, predane v izvajanje zunanjim izvajalcem, predmet rednih notranjih revizijskih pregledov.
4. PROCES OCENJEVANJA USTREZNEGA NOTRANJEGA KAPITALA
29. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora na temelju strategij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala je ustrezen, če:
(a) temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(b) omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti borznoposredniške družbe,
(c) je ustrezno vključen v sistem upravljanja.
Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti borznoposredniške družbe za prevzemanje tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka tega člena sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja.
4.1. Ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, oblikovanje zbirne ocene tveganj ter spremljanje tveganj
30. člen
(upoštevanje pomembnih tveganj in drugih predpostavk)
(1) Borznoposredniška družba mora na temelju profila tveganosti določiti in kategorizirati pomembna tveganja, ki jih bo upoštevala v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2) Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba poleg tveganj iz prvega odstavka tega člena uporabi tudi druge predpostavke za ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, vključno z dejavniki, ki določajo ugled borznoposredniške družbe na trgu, načrti, ki izhajajo iz poslovne strategije borznoposredniške družbe, in notranjimi cilji v zvezi z zunanjo bonitetno oceno borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora utemeljiti in dokumentirati svoje odločitve glede upoštevanja ali neupoštevanja posameznih tveganj oziroma uporabe drugih predpostavk v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
31. člen
(metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj)
(1) Borznoposredniška družba mora določiti in/ali izdelati ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj za namen izdelave mer oziroma ocen posameznih tveganj. Metodologije so ustrezne, če vključujejo:
(a) uporabo pristopov za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu IRB za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07) in/ali
(b) dokumentirane notranje metodologije borznoposredniške družbe in/ali
(c) druge ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj.
(2) Če borznoposredniška družba ugotovi, da mera oziroma ocena določenega tveganja iz prvega odstavka tega člena ne odraža dejanske izpostavljenosti borznoposredniške družbe do tega tveganja, lahko to oceno prilagodi navzgor ali navzdol.
(3) Borznoposredniška družba mora utemeljiti in dokumentirati:
(a) uporabo posameznih metodologij merjenja oziroma ocenjevanja tveganj iz prvega odstavka tega člena,
(b) ocene nemerljivih tveganj,
(c) kakršne koli prilagoditve ocen tveganj iz drugega odstavka tega člena.
32. člen
(zbirna ocena tveganj borznoposredniške družbe)
(1) Borznoposredniška družba mora na temelju mer oziroma ocen posameznih tveganj izdelati zbirno oceno tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora določiti ustrezno notranjo metodologijo za izdelavo zbirne ocene tveganj. Metodologija je ustrezna, če omogoča seštevanje primerljivih mer oziroma ocen tveganj ter, kjer je primerno, ustrezne prilagoditve zbirne ocene tveganj navzdol ali navzgor.
4.2. Zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti
33. člen
(pristop k zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala)
(1) Borznoposredniška družba mora opredeliti ustrezne notranje cilje pri zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala. Notranji cilji so ustrezni, če opredeljujejo najmanj pristop k zagotavljanju notranjega kapitala:
(a) v času rednega poslovanja borznoposredniške družbe,
(b) ob izrednih razmerah.
Notranji cilji iz točke (a) prvega pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov delničarjev, organov vodenja ali nadzora ter drugih zaposlenih v borznoposredniški družbi. Varovanje teh interesov je ustrezno, če dostopnost do ustreznega notranjega kapitala omogoča zaščito pred dogodki, ki bi lahko ogrozili normalno izvajanje dejavnosti borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba lahko opredeli tudi notranje cilje glede pokrivanja sicer manj pomembnih tveganj, ki pa se pogosto realizirajo.
Notranji cilji iz točke (b) prvega pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov vlagateljev borznoposredniške družbe. Varovanje teh interesov je ustrezno, če dostopnost do ustreznega notranjega kapitala borznoposredniške družbe omogoča poplačilo upnikov borznoposredniške družbe.
(2) Borznoposredniška družba mora pri opredelitvi notranjih ciljev pri zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala upoštevati tudi svojo sposobnost glede dostopa do notranjega kapitala.
34. člen
(vrste notranjega kapitala)
Borznoposredniška družba mora določiti vrsto kapitala, s katerim zagotavlja ustrezni notranji kapital.
35. člen
(ocena ustreznega notranjega kapitala)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je ocenjeni ustrezni notranji kapital vedno usklajen z njeno sposobnostjo prevzemanja tveganj. Ocenjeni ustrezni notranji kapital je lahko različen od zneska kapitala iz 4. člena Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o kapitalu). Če je ocenjeni ustrezni notranji kapital manjši od zneska kapitala iz 4. člena sklepa o kapitalu, mora borznoposredniška družba zagotavljati kapital v višini, ki ga izračuna v skladu z navedenim sklepom.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ocenjevanje ustreznosti notranjega kapitala in njegove razporeditve vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti tveganjem.
4.3. Vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v sistem upravljanja
36. člen
(uporaba sistema upravljanja s tveganji)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v sistem upravljanja na podlagi uporabe rezultatov tega procesa pri sprejemanju poslovnih odločitev, odločitev glede upravljanja s tveganji ter odločitev glede notranje razporeditve ocenjenega ustreznega notranjega kapitala.
5. DOKUMENTACIJA
37. člen
(dokumentacija)
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti sistematično dokumentiranje pomembnih elementov sistema upravljanja in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju: dokumentacija), predvsem pa:
(a) strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) navodila in usmeritve za izvajanje postopkov upravljanja s tveganji ter postopkov za izvajanje poslovnih dejavnosti,
(c) najpomembnejše ukrepe in odločitve organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe ter višjega vodstva, ki so pomembni za uskladitev borznoposredniške družbe s tem sklepom.
(2) Stopnja podrobnosti dokumentacije mora biti sorazmerna z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih borznoposredniška družba opravlja, in s stopnjo posameznih tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti varnost, popolnost in ažurnost dokumentacije.
6. KONČNA DOLOČBA
38. člen
(uveljavitev in začetek uporabe sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2008.
Št. 260-1/20-28/2007
Ljubljana, dne 30. oktobra 2007
EVA 2007-1611-0163
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Miha Juhart l.r.
Priloga I: Splošni standardi upravljanja s tržnimi tveganji
1. Organizacijske zahteve glede tržnih tveganj
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti jasno operativno
in organizacijsko ločitev enote za trgovanje od zaledne službe,
vključno z vodstvenimi ravnmi. Kjer je primerno, mora
borznoposredniška družba zagotoviti tudi organizacijsko ločitev
zaledne službe od funkcij upravljanja s tveganji in
računovodstva.
(2) Operativna ločitev enote za trgovanje od zaledne službe
vključuje vzpostavitev ustreznih varnostnih in delovnih
postopkov, pravil dostopanja do informacijske tehnologije ter
fizične ločitve zadevnih prostorov.
1.1. Enota za trgovanje
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so pred
vsako sklenitvijo posla dogovorjene vse pomembne sestavine posla,
vključno s pripadajočimi pogoji posla.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se posli, ki
niso v skladu s tržnimi pogoji, ne izvajajo. Ne glede na to lahko
borznoposredniška družba dovoli sklenitev takšnega posla, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) posel temelji na podlagi izrecne in utemeljene zahteve
stranke, pri čemer mora biti dogovorjen odklon od tržnih pogojev
jasno razviden iz dokumentacije posla,
(b) iz zaključnice je razviden opis odklonov od tržnih
pogojev; borznoposredniška družba mora o njih obvestiti stranko.
O pomembnih poslih, ki niso v skladu s tržnimi pogoji, morata
biti obveščena uprava borznoposredniške družbe ter odgovorno
višje vodstvo.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je trgovanje
zunaj poslovnih prostorov dovoljeno samo v okviru ustreznih
notranjih pravil za trgovanje. Ta pravila so ustrezna, če so z
njimi določeni pooblaščeni trgovci, predmet in obseg poslov ter
način izvajanja in poročanja poslov. Trgovec mora o poslu, ki je
bil sklenjen zunaj poslovnih prostorov, nemudoma in v primerni
pisni obliki poročati borznoposredniški družbi.
(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti snemanje vseh
pogovorov trgovcev, ki se nanašajo na posle trgovanja.
(5) Borznoposredniška družba mora po sklenitvi vsakega posla
zagotoviti izdelavo zaključnice, ki vključuje vse pomembne
podatke o poslu. Zaključnica in preostali dokumenti o poslu
morajo biti v najkrajšem možnem času posredovani zaledni službi.
Posli, ki so sklenjeni po zaključku delovnega časa zaledne
službe, morajo biti vključeni v dnevne pozicije trgovanja in
posebej označeni. Zaključnica in preostali dokumenti o poslu
morajo biti v tem primeru nemudoma oziroma takoj, ko je mogoče,
posredovani organizacijski enoti, ki je neodvisna od enote za
trgovanje.
(6) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da lahko
trgovec vnaša podatke o poslu v informacijski sistem samo pod
svojo identifikacijsko številko. Čas vnosa v informacijski sistem
ter identifikacijska številka trgovca morata biti določena
samodejno.
1.2. Zaledna služba
(1) Na temelju dokumentacije enote za trgovanje mora
borznoposredniška družba zagotoviti proces pošiljanja in
prejemanja potrditev sklenjenih poslov ter nadaljnje obdelave
poslov, ki ga izvaja zaledna služba.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je vsak
sklenjeni posel nemudoma pisno potrjen, ustrezno evidentiran ter
vključen v notranja poročila o sklenjenih poslih.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti preverjanje
sprotnosti in popolnosti prihajajočih potrditev sklenjenih poslov
s strani nasprotne stranke. Prihajajoče potrditve sklenjenih
poslov s strani nasprotne stranke morajo biti usmerjene
neposredno na zaledno službo. Nasprotna stranka mora biti
nemudoma obveščena o manjkajočih ali nepopolnih potrditvah
sklenjenega posla.
(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno
spremljanje procesa sklepanja poslov enote za trgovanje, vključno
s preverjanjem:
(a) popolnosti dokumentacije o sklenjenem poslu in njene
pravočasne predložitve zaledni službi,
(b) usklajenosti podatkov o sklenjenem poslu s podatki na
potrditvah poslov, izpisi iz elektronskih trgovalnih sistemov ter
drugimi viri,
(c) upoštevanja vzpostavljenih limitov za omejevanje izgub,
(d) skladnosti sklenjenih poslov s tržnimi pogoji poslovanja,
(e) odklonov od notranjih pravil trgovanja,
(f) usklajenosti evidenc o poslih med enoto za trgovanje ter
službami, ki so neodvisne od enote za trgovanje.
(5) Spremembe ali preklice podatkov o sklenjenih poslih mora
pregledati služba, ki je neodvisna od enote za trgovanje. Razlike
v podatkih o sklenjenih poslih, ugotovljenih v procesu zaledne
obdelave, mora nemudoma obravnavati služba, ki je neodvisna od
enote za trgovanje.
2. Obravnava tržnih tveganj
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da tveganja, ki
izhajajo iz trgovalnih dejavnosti, obravnava služba, ki je
neodvisna od enote za trgovanje.
(2) Merjenje tveganj iz naslova trgovanja vključuje
ocenjevanje izgube ob normalnih okoliščinah na trgu ter izgube ob
izjemnih okoliščinah na trgu. Borznoposredniška družba mora
zagotoviti primerjavo rezultatov merjenja tveganj iz naslova
trgovanja z višino kapitala in prihodki borznoposredniške družbe.
(3) Limiti za omejevanje izgub morajo upoštevati višino
kapitala in prihodke borznoposredniške družbe. Struktura limitov
za omejevanje izgub mora temeljiti na oceni višine tveganj ter
največje dovoljene izgube. Borznoposredniška družba mora
zagotoviti redno prilagajanje limitov glede na rezultate
testiranja izjemnih situacij. Limiti morajo pokrivati vsako
transakcijo trgovanja. Preseganje limitov mora predhodno odobriti
pooblaščena oseba.
(4) Spremljanje tveganj, ki izhajajo iz trgovalnih
dejavnosti, vključuje dnevno spremljanje podatkov o:
(a) pozicijah trgovanja, izkoriščenosti in preseganju
limitov,
(b) rezultatih trgovanja.
(5) Poročila, na podlagi katerih borznoposredniška družba
spremlja podatke o pozicijah trgovanja in limitih, morajo
vključevati prikaz odprte pozicije po vrsti transakcije ali
tveganju ali po organizacijski enoti ali portfelju, pregled
pripadajočih limitov ter stopnjo njihove izkoriščenosti.
Spremljanje prekoračitev limitov mora biti organizirano na dnevni
ravni, in sicer znotraj ter ob koncu trgovalnega dne. O
prekoračitvah limitov mora biti nemudoma obveščena tudi uprava
borznoposredniške družbe.
(6) Poročila, na podlagi katerih borznoposredniška družba
spremlja podatke o rezultatih trgovanja, morajo vključevati
prikaz tekočih in kumulativnih rezultatov na mesečni in letni
ravni, razčlenjenih po področjih trgovanja.
Priloga II: Splošni standardi upravljanja z obrestnim tveganjem
1. Obravnava obrestnega tveganja
(1) Postopek za ocenjevanje obrestnega tveganja mora
upoštevati pomembne značilnosti obrestnega tveganja.
Predpostavke, ki jih je borznoposredniška družba uporabila pri
ocenjevanju obrestnega tveganja, morajo biti dokumentirane.
(2) Borznoposredniška družba mora pri ocenjevanju obrestnega
tveganja upoštevati vse netrgovalne obrestno občutljive postavke
ter oceniti:
(a) tveganje, ki izhaja iz časovnega neujemanja aktivnih in
pasivnih obrestno občutljivih postavk,
(b) tveganje premika krivulje donosnosti,
(c) bazično tveganje,
(d) tveganje, ki izhaja iz opcij, vgrajenih v obrestno
občutljive postavke.
(3) Borznoposredniška družba mora določiti višino obrestnega
tveganja na temelju učinkov spremembe obrestne mere na:
(a) izkaz poslovnega izida,
(b) sedanjo vrednosti obrestno občutljivih postavk (ekonomsko
vrednost kapitala).
(4) Ocenjevanje obrestnega tveganja vključuje ocenjevanje
izgube ob normalnih okoliščinah na trgu ter izgube ob izjemnih
okoliščinah na trgu.
(5) Borznoposredniška družba mora določiti limite za
omejevanje izgube glede na višino kapitala in prihodke
borznoposredniške družbe ter hkrati upoštevati rezultate
testiranja izjemnih, a verjetnih situacij.
(6) Borznoposredniška družba mora določiti obrestno
občutljivost postavk, ki nimajo zapadlosti, na podlagi ustreznih
analiz.
(7) Borznoposredniška družba, ki je pomembno izpostavljena
obrestnemu tveganju v različnih valutah, mora oceniti to tveganje
za vsako valuto posebej.
(8) Pogostost spremljanja obrestnega tveganja mora biti
prilagojena izpostavljenosti borznoposredniške družbe temu
tveganju, velikosti borznoposredniške družbe ter dejavnostim, ki
spreminjajo izpostavljenost borznoposredniške družbe temu
tveganju.
Priloga III: Splošni standardi upravljanja z operativnim
tveganjem
1. Obravnava operativnega tveganja
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ugotavljanje in
ocenjevanje pomembnega operativnega tveganja vsaj enkrat letno.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti takojšnjo
analizo vzrokov realiziranih pomembnih izgub iz operativnega
tveganja. Pomembna izguba iz operativnega tveganja mora biti
opredeljena v politikah prevzemanja tveganj in upravljanja s
tveganji.
(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da sta o
pomembnih izgubah ter izpostavljenostih iz operativnega tveganja
obveščena uprava borznoposredniške družbe ter višje vodstvo
borznoposredniške družbe. To poročilo mora vključevati vsaj opis
vrste izgube iz operativnega tveganja, najpomembnejše vzroke za
realizacijo škodnega(-ih) dogodka(-ov), obseg izgube ter seznam
izvedenih ukrepov. Če je potrebno, mora uprava borznoposredniške
družbe odločiti, ali je treba sprejeti dodatne ukrepe za
obvladovanje operativnega tveganja, in jih določiti.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti spremljanje
uresničevanja sprejetih ukrepov za obvladovanje operativnega
tveganja.
2. Načrti neprekinjenega poslovanja in krizni načrti
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti krizne načrte
in načrte neprekinjenega poslovanja za primer delovanja v pogojih
hudih motenj poslovanja. Načrt neprekinjenega poslovanja je
formalen dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja
neprekinjenega poslovanja pri pomembnih procesih in sistemih.
Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter
določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev
delovanja ter zmanjšanja posledic motenj poslovanja.
(2) Načrt neprekinjenega poslovanja mora ob nastopu hudih
motenj poslovanja zagotoviti, da so pomožne zmogljivosti za
nadaljevanje poslovnih dejavnosti čim prej na razpolago. Krizni
načrt mora ob nastopu hudih motenj poslovanja v primernem
časovnem obdobju zagotoviti ponovno vzpostavitev normalnega
delovanja motenih dejavnosti borznoposredniške družbe.
(3) Načrti neprekinjenega poslovanja in krizni načrti morajo
vključevati tudi opis komunikacijskih tokov, ki se uporabljajo v
pogojih hudih motenj poslovanja.
(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so z načrti
neprekinjenega poslovanja in kriznimi načrti seznanjeni odgovorni
zaposleni.
(5) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno testiranje
načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov z namenom
ocenjevanja njihove učinkovitosti in primernosti. O rezultatih
testiranja morata biti obveščena uprava borznoposredniške družbe
in višje vodstvo.
(6) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno ažuriranje
načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov zaradi
zagotavljanja njihove skladnosti s trenutnimi poslovnimi
dejavnostmi, notranjimi procesi in poslovnimi strategijami.
Priloga IV: Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim
tveganjem
1. Obravnava likvidnostnega tveganja
(1) Borznoposredniška družba mora, upoštevaje svoje
posebnosti in glede na stopnjo prevzetega tveganja, ugotavljati,
meriti, obvladovati in spremljati likvidnostno tveganje tako, da
zagotavlja trajno in pravočasno poravnavanje zapadlih obveznosti.
(2) Borznoposredniška družba mora v pisno politiko
prevzemanja in upravljanja z likvidnostnim tveganjem vključiti
tudi ukrepe za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastop
nelikvidnosti in redno preverjati pravilnost in ustreznost
predpostavk, na podlagi katerih je določila politiko upravljanja
z likvidnostjo.
(3) Borznoposredniška družba mora v vsakem trenutku
zagotavljati ustrezno likvidnostno pozicijo z usklajevanjem
dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in
potencialno porabo likvidnih sredstev v istem obdobju.
(4) Borznoposredniška družba mora za spremljanje
likvidnostnega tveganja in za zagotavljanje ustrezne likvidnostne
pozicije upoštevati različne scenarije upravljanja likvidnosti.
Na temelju scenarijev upravljanja likvidnosti mora
borznoposredniška družba določiti način zagotavljanja ustrezne
likvidnostne pozicije ob upoštevanju normalnega teka poslovanja
(osnovni scenarij) in morebitnih položajev likvidnostnih kriz
(scenarij izjemnih situacij). Borznoposredniška družba mora
zagotoviti redno preverjanje primernosti predpostavk, na katerih
temeljijo scenariji upravljanja z likvidnostjo.
(5) Borznoposredniška družba mora za zagotavljanje ustrezne
likvidnostne pozicije ugotavljati, meriti, obvladovati in
spremljati likvidnostno tveganje, vključno:
(a) z načrtovanjem dejanskih in potencialnih denarnih
pritokov glede na denarne odtoke in oceno likvidnostnega tveganja
z izračunom količnika likvidnosti,
(b) z zagotavljanjem likvidnostnemu tveganju primerne višine
likvidnih naložb oziroma druge oblike oskrbe z likvidnostjo,
(c) s spremljanjem primerne strukture virov sredstev in
finančnih sredstev,
(d) z ocenjevanjem likvidnostnega tveganja v posamezni
valuti, če mu je pomembno izpostavljena,
(e) z izračunavanjem kazalcev likvidnosti in s postavljanjem
limitov za omejevanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju,
(f) s sprejetjem kriznega načrta za primer morebitnih
položajev likvidnostnih kriz.
2. Krizni načrt
Borznoposredniška družba mora izdelati, sprejeti in redno
testirati krizni načrt, ki vključuje ustrezne načrte za
preprečitev oziroma odpravo vzrokov likvidnostnih kriz, postopke
za premostitev in omejevanje posledic občasnih ali dolgotrajnih
likvidnostnih kriz ter ukrepe za ponovno vzpostavitev normalnega
likvidnostnega položaja.
Krizni načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja je
ustrezen, če vključuje najmanj:
(a) postopke zgodnjega ugotavljanja kriznih razmer s popisom
kazalcev likvidnosti in drugih indikatorjev, s katerimi
borznoposredniška družba pravočasno zazna morebitne likvidnostne
težave,
(b) popis razmer, ko se uporabi ravnanje za primere položaja
likvidnostnih kriz in z določitvijo oseb, ki so odgovorne za
prepoznavanje kriznih razmer, ter oseb, ki se o tem obvestijo,
(c) jasno določene pristojnost in odgovornosti za ravnanje v
primerih likvidnostnih kriz,
(d) pripravo posebnega poročanja s podatki, kazalci in
drugimi informacijami, ki so ključne za ukrepanje v položajih
likvidnostnih kriz in za obveščanje znotraj borznoposredniške
družbe,
(e) opis možnosti dostopanja do razpoložljivih ali
potencialnih virov likvidnosti ter popis postopkov, ki
zagotavljajo dostop do rezervnih virov financiranja oziroma
virov, ki se sicer ne uporabljajo v rednem poslovanju,
(f) redno testiranje primernosti načrta za upravljanje z
likvidnostnim tveganjem za primere likvidnostnih kriz,
(g) način obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev o
razlogih za ogroženo likvidnost in načrtovanih aktivnostih za
njihovo odpravo.
Priloga V: Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem
1. Organizacijske zahteve glede kreditnega tveganja
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti jasno razmejitev
pristojnosti in nalog med enoto komercialnega poslovanja in enoto
upravljanja s kreditnim tveganjem ter med enoto komercialnega
poslovanja in zaledno službo, vključno z vodstvenimi ravnmi.
(2) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti jasno in
dosledno organizacijsko strukturo odločanja o odobritvi kredita.
Pojem kredit zajema vsak posel, pri katerem se pojavi kreditno
tveganje.
(3) S posamezno odločitvijo o odobritvi kredita se morata
strinjati enota komercialnega poslovanja in enota upravljanja s
kreditnim tveganjem, pri čemer se upošteva značilnost,
zapletenost in tveganje obravnavanega kredita. Kadar odločitev o
odobritvi kredita z vidika tveganja ni pomembna, lahko o njej
odloči le enota komercialnega poslovanja.
(4) V primeru nestrinjanja enote komercialnega poslovanja in
enote upravljanja s kreditnim tveganjem glede odobritve kredita
mora borznoposredniška družba zagotoviti upoštevanje
vzpostavljenih pravil odločanja.
(5) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da oblikovanje
oslabitev oziroma rezervacij ni v pristojnosti enote
komercialnega poslovanja.
2. Obravnava kreditnega tveganja
2.1. Kreditni proces
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezen
kreditni proces. Kreditni proces je ustrezen, če vključuje proces
odobritve kredita, proces spremljave kredita, proces zgodnjega
odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in proces razvrščanja
dolžnika in/ali izpostavljenosti.
(2) Če borznoposredniška družba uporablja zavarovanja, mora
upoštevati preostalo tveganje. Preostalo tveganje je tveganje
manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane.
2.1.1. Proces odobritve kredita
(1) Borznoposredniška družba mora pred odobritvijo kredita
oceniti in analizirati vse pomembne dejavnike, ki vplivajo na
oceno tveganja dolžnika in/ali izpostavljenosti. Metodologija
dodelitve ocene tveganja dolžnika in/ali izpostavljenosti mora
upoštevati vrednost in zahtevnost posameznega kredita.
(2) Borznoposredniška družba mora kot primaren vir poplačila
kredita upoštevati plačilno sposobnost dolžnika, pri čemer
sprejeta zavarovanja za posamezen kredit predstavljajo sekundarni
vir poplačila kredita.
(3) Borznoposredniška družba mora pred odobritvijo kredita
oceniti vrednost in pravno veljavnost zavarovanja. Če je vrednost
zavarovanja v veliki meri odvisna od finančnega stanja dajalca
osebnega zavarovanja, ki je tretja oseba, mora borznoposredniška
družba oceniti tudi tveganje te osebe.
(4) Borznoposredniška družba mora izdelati politiko
sprejemljivih vrst zavarovanj ter določiti metodologijo
ocenjevanja vrednosti zavarovanja.
2.1.2. Proces spremljave kredita
(1) Proces spremljave vključuje spremljavo posameznega
kredita, dolžnika in zavarovanj.
(2) Borznoposredniška družba mora po odobritvi kredita
zagotoviti redno spremljanje izpolnjevanja pogojev, ki izhajajo
iz kreditne pogodbe. V primeru namenskih kreditov mora
borznoposredniška družba zagotoviti spremljanje porabe odobrenih
sredstev v dogovorjene namene.
(3) Borznoposredniška družba mora ves čas trajanja kredita
spremljati poslovanje dolžnika, pri čemer upošteva tveganost
zadevnega dolžnika in/ali izpostavljenosti.
(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti spremljavo in
ocenjevanje vrednosti ter pravne veljavnosti zavarovanja v
ustreznih časovnih razmikih, ki so odvisni od vrste zavarovanja.
(5) Če borznoposredniška družba pridobi notranje ali zunanje
informacije, ki nakazujejo na znatno povečanje tveganja dolžnika
in/ali izpostavljenosti ter zavarovanja, jih mora nemudoma
ponovno oceniti. Enote, ki so vključene v proces upravljanja
kreditnega tveganja, morajo biti o zadevnih informacijah čim prej
obveščene.
2.1.2.1. Analiza kreditnega portfelja
Borznoposredniška družba mora redno izvajati analize
kreditnega portfelja, vključno z ocenami prihodnjih trendov.
Rezultate teh analiz mora borznoposredniška družba upoštevati pri
oblikovanju strategij in politik prevzemanja in upravljanja s
kreditnim tveganjem ter ugotavljati njihovo ustreznost.
2.1.2.2. Podrobnejša spremljava kreditov in obravnava
problematičnih kreditov
(1) Borznoposredniška družba mora opredeliti merila za
obravnavo dolžnika in/ali izpostavljenosti, ki zahteva
podrobnejšo spremljavo. Take izpostavljenosti in/ali dolžnike
mora borznoposredniška družba redno pregledovati zaradi določitve
načina njihove nadaljnje obravnave.
(2) Borznoposredniška družba mora opredeliti merila za
predajo dolžnika in/ali izpostavljenosti enoti za izterjavo
problematičnih kreditov.
(3) Če so merila za predajo izpostavljenosti iz prejšnjega
odstavka izpolnjena, mora borznoposredniška družba oceniti, ali
je prestrukturiranje izpostavljenosti zadevnega dolžnika
smiselno. Če je prestrukturiranje izpostavljenosti zadevnega
dolžnika smiselno, mora borznoposredniška družba oblikovati
ustrezen načrt prestrukturiranja ter spremljati njegovo izvajanje
in učinke.
(4) Če je dolžnik v stečajnem postopku, mora
borznoposredniška družba zagotoviti, da so ustrezne službe in/ali
zunanji izvajalci vključeni v proces unovčenja zavarovanja, če je
izpostavljenost zavarovana.
2.1.3. Proces zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja
(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti proces
zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja, ki omogoča
pravočasno ugotavljanje dolžnikov, ki izkazujejo povečano
tveganje. Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba
določene kredite izvzame iz procesa zgodnjega odkrivanja
povečanega kreditnega tveganja.
(2) Borznoposredniška družba mora določiti ustrezne
kvalitativne in kvantitativne kazalnike zgodnjega ugotavljanja
povečanega kreditnega tveganja.
2.1.4. Proces razvrščanja dolžnika in/ali izpostavljenosti
(1) Za namen ocenjevanja kreditnega tveganja mora
borznoposredniška družba vzpostaviti ustrezen proces razvrščanja
dolžnikov in/ali izpostavljenosti v bonitetne razrede in/ali
skupine. Proces je ustrezen, če temelji na kvantitativnih in,
kjer je mogoče, kvalitativnih merilih ter upošteva bistvene
značilnosti posameznega dolžnika in/ali izpostavljenosti. Merila
morajo zagotavljati jasno razvrščanje tveganj v ustrezne
bonitetne razrede in/ali skupine.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno
spremljanje in ugotavljanje primernosti procesa razvrščanja ter
oblikovati oslabitve oziroma rezervacije v skladu z uporabljenimi
računovodskimi standardi.
2.2. Obravnava tveganja koncentracije
(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezne
metodologije ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije. Te
metodologije vključujejo najmanj:
(a) mere koncentracije, ki se nanašajo na posamezne osebe,
(b) mere koncentracije, ki se nanašajo na celoten kreditni
portfelj,
(c) vzpostavitev strukture limitov.
(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezne
metodologije obvladovanja in spremljanja tveganja koncentracije.
Te metodologije vključujejo najmanj:
(a) aktivno upravljanje kreditnega portfelja,
(b) prilagajanje limitov,
(c) prenos kreditnega tveganja na drugo osebo, ki lahko
zajema neposredno prodajo sredstev ali posredno prodajo prek
listinjenja, kreditne izvedene finančne instrumente in
zavarovanja.
2.3. Obravnava tveganj, povezanih z listinjenjem
2.3.1 Likvidnostni načrti
Borznoposredniške družbe, ki listinijo obnavljajoče se
izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila, morajo
vzpostaviti likvidnostne načrte za odpravljanje posledic
načrtovanega in predčasnega odplačila.
