Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi s 7. točko 129. člena in 194. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z veliko izpostavljenostjo borznoposredniških družb, in sicer:
(a) opredelitve teh pojmov za namen tega sklepa:
– izpostavljenost,
– izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige in skupna izpostavljenost,
– velika izpostavljenost,
– kapital borznoposredniške družbe,
(b) navedbo omejitev izpostavljenosti in mogočih zmanjšanj pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev,
(c) pravila glede izračunavanja, spremljanja in poročanja izpostavljenosti.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Ta sklep se smiselno uporablja tudi za podružnice investicijskih podjetij tretjih držav. Pri smiselni uporabi določb tega sklepa se kot kapital upošteva zavarovanje iz tretjega odstavka 183. člena Zakona trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI).

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZTFI kot na primer:
(a) banka v drugem odstavku 5. člena,
(b) institucija v drugem odstavku 5. člena,
(c) družbe, povezane s skupnim vodenjem, v drugem odstavku 5. člena,
(d) skupina povezanih oseb v drugem odstavku 5. člena,
(e) izpostavljenost do posamezne osebe v prvem odstavku 192. člena,
(f) posamezna oseba v prvem odstavku 193. člena,
(g) osebe v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo v prvem odstavku 193. člena,
(h) tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena.

(1) Izpostavljenost je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka, za katero se v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih) ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja.
(2) Pri izračunavanju izpostavljenosti se upošteva knjigovodska vrednost postavke sredstev (je zmanjšana za oblikovane oslabitve) oziroma zunajbilančne postavke. Izpostavljenost, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v Poglavju V sklepa o tržnih tveganjih. Ob pridobitvi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencije) se za ta namen lahko uporabi tudi metoda notranjih modelov (IMM) iz 5.3.5. podpoglavja sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri ugotavljanju izpostavljenosti ne upoštevajo tiste postavke, ki so v skladu z 22. členom Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) odbitna postavka pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe, namenjenem pokrivanju kapitalskih zahtev oziroma izpolnjevanju zahtev, določenih z drugimi predpisi.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost ne vključuje:
(a) v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastane med običajnim potekom poravnave, to je v dveh dneh,
(b) v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastane med običajnim potekom poravnave, to je v petih delovnih dneh od plačila ali izročitve vrednostnih papirjev, kar nastopi prej.

(1) Ne glede na opredelitev izpostavljenosti iz 3. člena tega sklepa mora borznoposredniška družba, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati kapitalsko zahtevo za tržna tveganja v skladu s sklepom o tržnih tveganjih, ugotavljati tudi izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige ter skupno izpostavljenost do posamezne osebe.
(2) Izpostavljenost do posamezne osebe iz postavk trgovalne knjige se izračuna kot seštevek:
(a) presežka (pozitivnega) dolgih pozicij nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, ki jih izdajo posamezne osebe, pri čemer se neto pozicije v posameznem finančnem instrumentu izračunajo v skladu s 15. členom sklepa o tržnih tveganjih,
(b) neto izpostavljenosti iz naslova odkupa dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov posamezne osebe zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov, pri čemer se neto izpostavljenosti izračunajo v skladu z 38. členom sklepa o tržnih tveganjih;
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezne sisteme za spremljanje in kontrolo svojih izpostavljenosti zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov že med nepreklicnim prevzemom obveznosti odkupa in prvim delovnim dnem zaradi narave tveganj, izhajajočih iz tega posla.
(c) izpostavljenosti do posamezne osebe iz naslova poslov, sporazumov ali pogodb zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke, izračunane v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu), pri čemer se mora upoštevati tudi 46. člen sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Izpostavljenost do skupine povezanih oseb iz postavk trgovalne knjige je vsota izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige do posameznih oseb, ki sestavljajo skupino povezanih oseb.
(4) Skupna izpostavljenost do posamezne osebe je vsota izpostavljenosti, kot je opredeljena v prvem odstavku 3. člena tega sklepa, to je izpostavljenosti iz postavk netrgovalne knjige in izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena.

(1) Velika izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe je izpostavljenost borznoposredniške družbe do te osebe, ki dosega ali presega 10% kapitala borznoposredniške družbe.
(2) Pri borznoposredniški družbi, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, je velika izpostavljenost skupna izpostavljenost do posamezne osebe, ki dosega ali presega 10% kapitala borznoposredniške družbe.
(3) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena borznoposredniška družba ne sme upoštevati mogočih izvzetij in zmanjšanj iz 12. do 14. člena tega sklepa.

(1) Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 30. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1) mora borznoposredniška družba presojati zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:
(a) pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih so udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb,
(b) družbe, povezane s skupnim vodenjem,
(c) osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času,
(d) posamezne fizične osebe in njihove ožje družinske člane,
(e) fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb,
(f) fizične osebe, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost (npr. samostojni podjetniki posamezniki), in njihove ožje družinske člane.
(2) Pri ugotavljanju oseb, ki tvorijo skupino povezanih oseb, se povezave z enotami centralne ravni Republike Slovenije iz 1. točke tretjega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu ne upoštevajo.

(1) Za namen tega sklepa je kapital borznoposredniške družbe seštevek temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I iz drugega oziroma tretjega poglavja sklepa o kapitalu zmanjšan za odbitne postavke iz točk od (a) do (e) in od (h) do (j) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu. Borznoposredniška družba, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, pri izračunu dodatnega kapitala I iz prvega pododstavka tega odstavka ne sme upoštevati pozitivne razlike med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z uporabljenimi računovodskimi standardi, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko borznoposredniška družba, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, v izračunu kapitala upošteva tudi dodatni kapital II, izračunan v skladu s sklepom o izračunu kapitala, pri čemer mora borznoposredniška družba izpolnjevati vse omejitve izpostavljenosti iz postavk netrgovalne knjige brez upoštevanja dodatnega kapitala II.

(1) Izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe, kot je opredeljena s tem sklepom, ne sme presegati 25% kapitala borznoposredniške družbe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost borznoposredniške družbe do teh oseb ne sme presegati 20% kapitala borznoposredniške družbe:
(a) do njene nadrejene družbe,
(b) do posamezne osebe, ki jo borznoposredniška družba posredno ali neposredno obvladuje, in
(c) do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot borznoposredniško družbo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo, ne sme presegati 20% kapitala borznoposredniške družbe.
(4) Pri borznoposredniški družbi, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, se omejitve izpostavljenosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena nanašajo na skupno izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe.

(1) Vsota vseh velikih izpostavljenosti borznoposredniške družbe ne sme presegati 800% kapitala borznoposredniške družbe.
(2) Vsota vseh izpostavljenosti borznoposredniške družbe do oseb v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo ne sme presegati 200% kapitala borznoposredniške družbe.
(3) Pri borznoposredniški družbi, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, se omejitve vsote izpostavljenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena nanašajo na skupno izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe.

(1) Borznoposredniška družba mora vedno izpolnjevati omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa in vsote vseh izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora borznoposredniška družba, če preseže omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa oziroma omejitve vsote vseh izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa, zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, o tem nemudoma obvestiti Agencijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).
(3) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora obsegati opis ukrepov, ki jih bo borznoposredniška družba opravila zaradi uskladitve z omejitvami iz 8. oziroma 9. člena tega sklepa, in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
(4) Agencija lahko v primeru iz drugega odstavka tega člena borznoposredniški družbi z odredbo naloži:
(a) rok za uskladitev z omejitvami iz 8. oziroma 9. člena tega sklepa,
(b) način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga borznoposredniška družba v obvestilu o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti, ali izvedbo drugih ukrepov,
(c) način obravnavanja prekoračitev omejitev izpostavljenosti.

(1) Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega sklepa lahko borznoposredniška družba presega omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa oziroma omejitve vsote vseh velikih izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) preseganje omejitev (v nadaljevanju: presežna izpostavljenost) izhaja izključno iz postavk trgovalne knjige, pri čemer borznoposredniška družba v celoti izpolnjuje omejitve izpostavljenosti iz postavk netrgovalne knjige, določene v 8. in 9. členu tega sklepa, merjene na kapital, ki ne vključuje dodatnega kapitala II,
(b) borznoposredniška družba izpolnjuje kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja, izračunano v skladu s 93. členom sklepa o tržnih tveganjih,
(c) izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige do posamezne osebe, pri kateri obstaja presežna izpostavljenost 10 dni ali manj, ne sme preseči 500% kapitala borznoposredniške družbe,
(d) vsota vseh presežnih izpostavljenosti, ki obstajajo več kot 10 dni, ne sme presegati 600% kapitala borznoposredniške družbe.
(2) Borznoposredniška družba se ne sme namerno izogibati kapitalskim zahtevam za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja iz točke (b) prvega odstavka tega člena, ko presežne izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom zadevnih izpostavljenosti na drugo osebo oziroma s sklepanjem navideznih poslov za odpravo presežnih izpostavljenosti med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem novih izpostavljenosti po izteku tega obdobja.
(3) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da se vsak prenos z učinkom iz drugega odstavka tega člena nemudoma sporoči Agenciji.

(1) Za namen od 12. do 15. člena tega sklepa se uporabljajo opredelitve pojmov, kot jih določajo sklep o standardiziranem pristopu, sklep o pristopu IRB in Sklep o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih). Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka osebna jamstva vključujejo tudi kreditne izvedene finančne instrumente, priznane kot primerno zavarovanje v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, razen kreditnih zapisov.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa lahko borznoposredniška družba v celoti izvzame oziroma zmanjša naslednje izpostavljenosti:
(a) terjatve do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
(b) terjatve do mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
(c) terjatve, zavarovane z izrecnimi osebnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank, mednarodnih organizacij, multilateralnih razvojnih bank ali oseb javnega sektorja, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
(d) druge izpostavljenosti, ki se lahko štejejo kot izpostavljenosti do oseb iz točke (c) tega odstavka ali za katere jamčijo osebe iz točke (c) tega odstavka, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
(e) izpostavljenosti, zavarovane z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo enote centralne ravni držav, centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav članic ali osebe javnega sektorja, če dolžniški vrednostni papirji predstavljajo terjatev do izdajatelja, ki bi ji bila dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
(f) izpostavljenosti, zavarovane z vplačili, položenimi pri borznoposredniški družbi, ki izračunava izpostavljenost, ali njeni nadrejeni ali podrejeni borznoposredniški družbi; Upoštevajo se tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova kreditnega zapisa, ki ga izda borznoposredniška družba, in krediti borznoposredniške družbe in depoziti pri njej, ki so predmet bilančnega pobota, priznanega v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(g) izpostavljenosti, zavarovane s potrdili o vlogah, ki jih izda borznoposredniška družba, ki izračunava izpostavljenost, ali njena nadrejena ali podrejena borznoposredniška družba in ki so v hrambi pri eni izmed njih,
(h) naložbe v krite obveznice pod pogoji, določenimi s sklepom o standardiziranem pristopu,
(i) izpostavljenosti, zavarovane z vrednostnimi papirji, ki niso zajeti v točki (e) tega odstavka, pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku tega člena,
(j) izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami ali z delnicami v finskih stanovanjskonepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, in izpostavljenosti iz naslova poslov finančnega zakupa stanovanjskih nepremičnin, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev uteži tveganja 35% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% vrednosti zadevne stanovanjske nepremičnine; Za namen te točke je treba vrednost stanovanjske nepremičnine izračunati vsaj enkrat letno na osnovi standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Za stanovanjske nepremičnine se štejejo stanovanjske nepremičnine, kot so določene v 5. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu, ki so v neposredni posesti posojilojemalca ali ki so v neposredni posesti posojilojemalčevega najemnika.
(k) izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, in izpostavljenosti iz naslova poslov finančnega zakupa poslovnih nepremičnin, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev uteži tveganja 50% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% vrednosti zadevne poslovne nepremičnine,
(l) zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem, kot so opredeljene v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% njihove vrednosti,
(m) zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem, kot so opredeljene v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, če je v sporazumu ali pogodbi določeno, da jo je mogoče realizirati le ob pogoju, da ne povzroči preseganja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa.
(3) Za namen točke (i) drugega odstavka tega člena morajo vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanje, izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) vrednoteni morajo biti po tržnih cenah,
(b) vrednost zavarovanja mora presegati vrednost zavarovane izpostavljenosti, in sicer za:
– 50% pri dolžniških vrednostnih papirjih, katerih izdajatelji so institucije, enote regionalne ali lokalne ravni držav članic in multilateralne razvojne banke, razen tistih, ki se jim dodeli utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,
– 150% pri delnicah,
– 100% pri vseh drugih vrednostnih papirjih.
Znesek izpostavljenosti, ki ni zavarovan pod pogoji iz prvega pododstavka točke (b) tega odstavka, se v celoti šteje v izpostavljenost.
(c) z njimi se mora bodisi trgovati na borzi ali pa morajo biti dejansko prenosljivi in morajo redno kotirati na organiziranem trgu, na katerem je mogoče v vsakem trenutku preveriti njihovo objektivno ceno za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz prvega pododstavka točke (b) tega odstavka,
(d) njihova zapadlost mora biti usklajena z zapadlostjo izpostavljenosti,
(e) ne smejo biti sestavina kapitala borznoposredniške družbe.
(4) Osebna in stvarna kreditna zavarovanja, zaradi katerih se lahko izpostavljenosti izvzamejo ali zmanjšajo v skladu z drugim odstavkom tega člena, morajo biti opredeljena kot primerna in izpolnjevati vse minimalne zahteve v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, da se lahko upoštevajo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu.

(1) Borznoposredniška družba, ki uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, lahko pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa namesto celotnega izvzetja ali zmanjšanja izpostavljenosti iz točk (e), (f), (g) in (i) 12. člena tega sklepa uporabi vrednost, ki je nižja od vrednosti izpostavljenosti, vendar ni nižja od polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti do posameznih oseb. Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(2) Borznoposredniška družba, ki uporablja pristop iz prvega odstavka tega člena, mora izvajati redne teste izjemnih situacij v povezavi s tveganjem koncentracije, ki morajo vključevati tveganja iz naslova mogočih sprememb na trgu, ki bi lahko škodljivo vplivale na kapitalsko ustreznost borznoposredniške družbe, in tveganja iz naslova unovčevanja zavarovanja s premoženjem v izjemnih situacijah. Če test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor bi se upoštevala na podlagi pristopov iz prvega odstavka tega člena, mora borznoposredniška družba pri izračunu vrednosti izpostavljenosti zaradi ugotavljanja izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa upoštevati ustrezno zmanjšano vrednost zavarovanja.
(3) Borznoposredniška družba, ki uporablja pristop iz prvega odstavka tega člena, mora v svojo strategijo oziroma politiko za upravljanje s tveganjem koncentracije vključiti naslednje:
(a) politike in postopke za obravnavo tveganja iz naslova neusklajenosti med zapadlostjo izpostavljenosti in kreditnega zavarovanja za navedene izpostavljenosti,
(b) politike in postopke za primere, ko test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost prejetega zavarovanja, kakor bi se upoštevala na podlagi pristopa iz prvega odstavka tega člena,
(c) politike in postopke v povezavi s tveganjem koncentracije, ki izhaja iz uporabe kreditnih zavarovanj, še posebej glede velikih posrednih izpostavljenosti (npr. do posameznega izdajatelja vrednostih papirjev, ki se upoštevajo kot zavarovanje).

(1) Pri izračunavanju izpostavljenosti do institucij lahko borznoposredniška družba pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa:
(a) izvzame izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo eno leto ali manj,
(b) uporabi utež 20% za izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo več kot eno leto in manj kot tri leta,
(c) uporabi utež 50% za izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo več kot tri leta ob pogoju, da te izpostavljenosti predstavljajo dolžniški finančni instrumenti, ki so dejansko prenosljivi in dnevno kotirajo na borzi oziroma drugem organiziranem trgu, ali pa so izdajo teh dolžniških finančnih instrumentov odobrili pristojni organi države članice, kjer ima sedež institucija, izdajateljica teh instrumentov.
(2) Nobena od izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena ne sme sestavljati kapitala teh institucij.
(3) Kot institucije se za namen tega člena štejejo tudi investicijska podjetja iz primernih tretjih držav ter priznane borze in klirinške družbe, na katerih se trguje s finančnimi instrumenti, kot so opredeljene v sklepu o tržnih tveganjih.

(1) Kadar je izpostavljenost do posamezne osebe zavarovana z osebnim jamstvom tretje osebe ali z vrednostnimi papirji pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena tega sklepa, se izpostavljenost do te osebe obravnava kot:
(a) izpostavljenost do dajalca osebnega jamstva,
(b) izpostavljenost do izdajatelja vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo kot zavarovanje.
(2) Za obravnavo izpostavljenosti do dajalca osebnega jamstva iz točke (a) prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) kadar je osebno jamstvo denominirano v valuti, drugačni od valute osnovne izpostavljenosti, se znesek pokrite izpostavljenosti izračuna v skladu z določbami za obravnavo valutne neusklajenosti pri osebnih zavarovanjih, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih,
(b) neusklajenost med zapadlostjo osnovne izpostavljenosti in zapadlostjo osebnega jamstva se obravnava v skladu z določbami za obravnavo neusklajenosti zapadlosti, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih,
(c) delno kritje se prizna v skladu z obravnavo, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih.
(3) Kadar se učinki zavarovanja priznajo na način iz prvega odstavka 13. člena tega sklepa, lahko borznoposredniška družba zavarovani del izpostavljenosti obravnava kot izpostavljenost do dajalca zavarovanja.

(1) Vsaka borznoposredniška družba mora izpolnjevati vse obveznosti glede izpostavljenosti, določene s tem sklepom, na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora borznoposredniška družba iz tretjega in četrtega odstavka 193. člena ZTFI na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti, določene s tem sklepom, tudi na konsolidirani podlagi, kot določa Sklep o nadzoru borznoposredniških družb na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 106/07).

Borznoposredniška družba mora razviti ustrezen informacijski sistem ter vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih sprememb ter za preverjanje njihove skladnosti s politikami borznoposredniške družbe glede teh izpostavljenosti.

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Agenciji o:
(a) velikih izpostavljenostih do posameznih oseb in skupin povezanih oseb oziroma velikih skupnih izpostavljenostih do posameznih oseb in skupin povezanih oseb,
(b) vsoti vseh velikih izpostavljenosti oziroma vsoti vseh velikih skupnih izpostavljenosti,
(c) izpostavljenostih do oseb v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo oziroma skupnih izpostavljenostih do oseb v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo in o njihovi vsoti,
(d) izpolnjevanju omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa in njihovih morebitnih prekoračitvah.
(2) Za namen poročanja o izpostavljenostih iz točke (a) prvega odstavka tega člena se v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega sklepa ne smejo upoštevati mogoča izvzetja in zmanjšanja iz 12. do 14. člena tega sklepa. Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se kreditna zavarovanja v obsegu in pod pogoji iz 12. in 13. člena tega sklepa lahko upoštevajo pri izračunavanju izpostavljenosti iz naslova poslov začasne prodaje oziroma odkupa ter posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga.
(3) Borznoposredniška družba mora Agencijo mesečno obveščati o vseh preseganjih največjih dopustnih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovalne knjige iz 11. člena tega sklepa v preteklem mesecu. Za vsak primer preseganja je treba sporočiti znesek preseganja in ime osebe, pri kateri je prišlo do preseganja, ter čas trajanja preseganja.
(4) Borznoposredniška družba mora za izpolnitev obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena Agenciji predložiti poročila o izpostavljenosti, in sicer po stanju na zadnji dan vsakega meseca. Rok za predložitev omenjenih poročil je do 25. dne v naslednjem mesecu.
(5) Poročila iz četrtega odstavka tega člena borznoposredniška družba predloži na obrazcih z oznako IZP, borznoposredniška družba, ki je v skladu s sklepom o tržnih tveganjih zavezana k izračunavanju in izpolnjevanju kapitalske zahteve za tržna tveganja, pa na obrazcih z oznako IZP-trg. Obrazci z oznako IZP oziroma IZP-trg so sestavni del tega sklepa.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena mora borznoposredniška družba iz prvega odstavka 153. člena ZTFI predložiti poročila po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja, borznoposredniška družba iz drugega odstavka 153. člena ZTFI pa po stanju na zadnji dan vsakega polletja.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena mora borznoposredniška družba iz drugega odstavka 16. člena tega sklepa za izpolnitev obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi Agenciji predložiti poročila iz petega odstavka tega člena po stanju na zadnji dan vsakega polletja. Rok za predložitev je najpozneje:
(a) do 31. marca tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta,
(b) do 31. avgusta za stanje na dan 30. junija tekočega leta. Naslov poročil iz petega odstavka tega člena se dopolni z besedo konsolidirano.
(8) V primeru posebne zahteve Agencije mora borznoposredniška družba poročila iz petega in šestega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Agencija.
(9) Borznoposredniška družba poroča Agenciji o podatkih iz četrtega odstavka tega člena v elektronski obliki preko spletne strani Agencije oziroma preko aplikacije ATVPP, ki je dosegljiva na spletni strani Agencije skupaj z navodili za njeno uporabo.
(10) Če posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka zaradi izpada povezave oziroma nedelovanja sistema elektronskega poročanja ni omogočeno, mora borznoposredniška družba o tem najkasneje v roku za predložitev poročila pisno obvestiti Agencijo in ji ustrezno dokumentacijo posredovati v pisni obliki v roku dveh delovnih dni po preteku roka za oddajo poročila. Takoj po vzpostavitvi povezave oziroma takoj po začetku delovanja sistema za elektronsko poročanje mora borznoposredniška družba podatke, ki so bili posredovani v pisni obliki, Agenciji sporočiti tudi na način iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uporabe tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o izračunu izpostavljenosti borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 6/00 in 52/06).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2008.