Na podlagi prvega odstavka 196. člena Zakona o trgu finančnih inštrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) in četrtega odstavka 204. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

(1) Ta sklep določa:
1. merila za opredelitev bistvenih in zaupnih informacij ter poslovne skrivnosti,
2. podrobnejša merila za opustitev razkritij,
3. podrobnejša pravila za preverjanje in način letne objave razkritij,
4. podrobnejša merila, roke in način za preverjanje in objavo razkritij pogosteje kot enkrat letno in
5. obseg in podrobnejšo vsebino razkritij.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Borznoposredniška družba (v nadaljevanju: BPD) mora oblikovati jasno politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij in vzpostaviti ter uresničevati politike za ocenjevanje ustreznosti teh razkritij, ki obsegajo tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostnosti teh razkritij.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih inštrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI).
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) za razkritja je bistvena tista informacija, ki bi, če bi bila izpuščena ali napačno navedena, spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki to informacijo uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev,
(b) poslovno skrivnost BPD predstavljajo informacije, katerih odkrivanje javnosti bi oslabilo njen konkurenčni položaj; to lahko vključuje informacije o produktih ali sistemih, ki bi v primeru njihovega odkritja tekmecem zmanjšale vrednost investicij BPD,
(c) zaupna informacija je tista informacija, ki se nanaša na pogodbeno stranko BPD ali tretjo osebo in za katero je s predpisi določena obveznost varovanja njene zaupnosti.

(1) BPD, ki ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi znotraj EU, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi (ni v finančni skupini znotraj EU).
(2) BPD, ki ima položaj EU nadrejene BPD, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na podlagi njenega konsolidiranega finančnega položaja. BPD, ki je podrejena EU nadrejenemu finančnemu holdingu, mora zahteve tega sklepa izpolnjevati na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v primerih, ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) pristojna za nadzor nad to BPD na konsolidirani podlagi.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora podrejena BPD, ki je pomembna za finančni sistem Republike Slovenije, kot je opredeljeno v 5. členu tega sklepa (v nadaljevanju: pomembna podrejena BPD), razkriti informacije iz 11. in 12. člena tega sklepa, in sicer:
(a) če ima položaj nadrejene družbe finančne podskupine znotraj Republike Slovenije: na konsolidirani podlagi,
(b) v drugih primerih: na posamični podlagi.

(1) Pomembna podrejena BPD iz tretjega odstavka 4. člena tega sklepa je tista, ki jo kot tako z odločbo določi Agencija, če sta pri BPD podani naslednji okoliščini:
(a) je podrejena EU nadrejeni BPD ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu,
(b) je pomembna za finančni sistem Republike Slovenije.
(2) O tem, ali je BPD pomembna za finančni sistem Republike Slovenije, Agencija odloči predvsem ob upoštevanju naslednjih meril:
(a) njen tržni delež, merjen po bilančni vsoti, znaša 15 ali več odstotkov bilančne vsote vseh BPD z dovoljenjem Agencije,
(b) vrste storitev/poslov, ki jih opravlja,
(c) tipi komitentov,
(d) geografska struktura poslovanja,
(e) ima podrejene institucije, ki jih je mogoče šteti za pomembne z vidika finančnega sistema.
(3) Če se po izdaji odločbe o določitvi pomembne podrejene BPD okoliščini iz prvega odstavka tega člena spremenita tako, da BPD predloži dokaze, da ni več podrejena EU nadrejeni BPD ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali da BPD ni več pomembna za finančni sistem Republike Slovenije, Agencija na zahtevo zadevne pomembne podrejene BPD izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o določitvi pomembne podrejene BPD.

(1) Agencija lahko BPD iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega sklepa dovoli, da v celoti ali deloma opusti razkritja v skladu s tem sklepom. Agencija to dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) razkritja izvede BPD nadrejena družba iz tretje države na konsolidirani podlagi,
(b) razkritja iz točke (a) tega odstavka so enakovredna razkritjem po tem sklepu.
(2) BPD izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) dokazila, da je podrejena nadrejeni družbi iz tretje države,
(b) izvoda razkritij nadrejene družbe iz tretje države.
(3) BPD mora Agenciji dokazila iz drugega odstavka tega člena predlagati enkrat letno, najpozneje do septembra tekočega leta za preteklo leto.
(4) Agencija v izreku odločbe o izdaji dovoljenja določi, da je BPD v celoti oproščena izvajati razkritja po tem sklepu, oziroma določi zmanjšani obseg informacij, ki jih mora BPD razkrivati po tem sklepu.

(1) BPD mora razkritja objaviti najmanj enkrat letno.
(2) Če so informacije iz drugega poglavja tega sklepa vključene v revidirano letno poročilo ali javno objavljene po pravilih borze oziroma za druge namene, jih ni potrebno posebej objaviti na javnih spletnih straneh BPD.
(3) Če razkritja niso vključena, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena, jih mora BPD objaviti na svojih javnih spletnih straneh v obliki dodatka (Dodatek na podlagi sklepa o razkritjih).
(4) Razkritja mora revidirati pooblaščeni revizor ne glede na to, kje so javno objavljena.
(5) BPD iz prvega ali drugega odstavka 4. člena tega sklepa mora javno objaviti vse informacije iz drugega poglavja tega sklepa.
(6) Pomembna podrejena BPD mora javno objaviti informacije iz 11. in 12. člena tega sklepa.
(7) Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena lahko BPD opusti razkritje ene ali več informacij iz 10. do 25. člena tega sklepa, če te informacije niso bistvene.
(8) Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena lahko BPD opusti razkritje ene ali več informacij iz drugega poglavja tega sklepa, če imajo te značilnost zaupnih informacij ali poslovne skrivnosti. V takem primeru mora navesti, da teh informacij ni razkrila in razkriti splošnejšo informacijo o tem, razen če bi imelo tudi tako splošnejše razkritje značilnost zaupne informacije ali poslovne skrivnosti.
(9) Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena lahko Agencija z ukrepom nadzora zahteva podrobnejša razkritja, če oceni, da je to potrebno glede na značilnost poslovanja BPD.

(1) Ne glede na prvi odstavek sedmega člena mora BPD vse ali nekatere informacije razkriti več kot enkrat letno, če sama presodi, da je to potrebno predvsem glede na naslednje značilnosti njenega poslovanja:
(a) obseg poslovanja,
(b) raznovrstnost poslov,
(c) prisotnost v več državah,
(d) vključenost v različne finančne sektorje,
(e) udeležba na mednarodnih finančnih trgih,
(f) udeležba v mednarodnih plačilnih, poravnalnih in klirinških sistemih.
(2) Pogostejše razkrivanje lahko z ukrepom nadzora zahteva tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, če oceni, da je to potrebno glede na značilnosti poslovanja BPD, naštete v prvem odstavku tega člena.
(3) Z ukrepom nadzora Agencija za trg vrednostnih papirjev določi:
(a) obseg informacij, ki jih mora BPD razkriti,
(b) rok za izvedbo razkritja,
(c) način, merila in roke preverjanja verodostojnosti razkritij.
(4) Če Agencija z ukrepom iz tretjega odstavka tega člena ne določi drugače, verodostojnost javno objavljenih informacij med letom preveri služba notranje revizije BPD.

BPD mora razkriti politiko in cilje upravljanja s tveganji za vsako vrsto tveganj posebej, vključno z razkritji, ki izhajajo iz 10. do 25. člena tega sklepa. Ta razkritja morajo vključevati:
(a) strategije in procese za upravljanje s tveganji,
(b) strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja s tveganji ali druge ustrezne rešitve,
(c) obseg in naravo poročanja o tveganjih in sistemov merjenja tveganj,
(d) politike za varovanje pred tveganji in za njihovo zmanjševanje ter strategije in procese za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje.

BPD mora razkriti naslednje informacije o osebah, vključenih v razkritja:
(a) firmo BPD, ki je dolžna izvesti razkritja po tem sklepu,
(b) opis razlik med konsolidacijo za računovodsko poročanje in konsolidacijo za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi s kratkim opisom oseb:
ki so polno konsolidirane,
ki so sorazmerno konsolidirane,
v katerih ima BPD naložbe, ki se odštevajo od kapitala,
ki niso niti konsolidirane niti odštete od kapitala,
(c) morebitne trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami,
(d) skupni znesek, za katerega je kapital nižji od zahtevanega zakonskega minimuma za posamezne podrejene družbe, ki niso vključene v konsolidacijo, in firmo oziroma firme teh podrejenih družb.

V zvezi s kapitalom mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) ključne informacije o posameznih sestavinah kapitala in lastnostih njihovih sestavin,
(b) znesek in sestavo temeljnega kapitala in odbitnih postavk pri izračunu temeljnega kapitala,
(c) skupni znesek dodatnega kapitala I in skupni znesek dodatnega kapitala II in odbitne postavke od dodatnega kapitala.

V zvezi z minimalnimi kapitalskimi zahtevami in procesom ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) povzetek pristopa k ocenjevanju ustreznosti notranjega kapitala BPD, potrebnega z vidika njenih tekočih in načrtovanih dejavnosti,
(b) znesek kapitalske zahteve za kreditno tveganje,
(c) kapitalsko zahtevo za tržna tveganja,
(e) kapitalsko zahtevo za operativno tveganje.

V zvezi z izpostavljenostjo kreditnemu tveganju nasprotne stranke iz sklepa o tržnih tveganjih, mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) opis politik zavarovanja s premoženjem,
(b) opis politik obvladovanja izpostavljenosti zaradi neugodnih gibanj,
(c) obravnavo vpliva zneska zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala BPD zagotoviti v primeru znižanja kreditne bonitete,
(d) o bruto pozitivno pošteni vrednosti pogodb, prihodkov iz pobota, pobotanih tekočih kreditnih izpostavljenostih, zavarovanjih s premoženjem, s katerimi razpolaga BPD, in neto kreditni izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov; neto kreditna izpostavljenost izvedenih finančnih instrumentov je kreditna izpostavljenost na podlagi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer je treba upoštevati ugodnosti iz prisilno izvršljivih pogodb o pobotu in ugodnosti iz dogovorov o zavarovanju s premoženjem,
(e) opis metode izračuna vrednosti izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente, posle začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in posle z dolgim rokom poravnave, določene v sklepu o tržnih tveganjih, ki jo uporablja,
(f) nominalno vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za varovanje in porazdelitev tekoče kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti,
(g) nominalno vrednost poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer mora biti ločeno prikazana vrednost teh instrumentov za lastni portfelj in ločeno prikazane vrednosti teh instrumentov za stranke; navedba vrst kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki je nadalje razčlenjena na kupljene in prodane.

V zvezi z izpostavljenostjo kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene,
(b) opis sprejete metodologije za določanje oslabitev in rezervacij,
(c) skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve oziroma rezervacije, brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem obdobju, razčlenjen po vseh kategorijah izpostavljenosti,
(d) porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na pomembne kategorije izpostavljenosti,
(e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto komitentov, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti,
(f) razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti (od dneva poročanja do zapadlosti, ki je opredeljena v pogodbi) do enega leta in nad enim letom,
(g) za pomembne gospodarske panoge ali vrste komitentov po stanju konec leta naslednje podatke:
– znesek zapadlih izpostavljenosti in znesek oslabljenih izpostavljenosti,
– znesek oslabitev in rezervacij,
– znesek ukinjenih oslabitev in rezervacij,
(h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in znesek zapadlih izpostavljenosti, razčlenjen glede na pomembna geografska območja, vključno z zneski oslabitev in rezervacij v zvezi z vsakim geografskim območjem, če je mogoče,
(i) prikaz sprememb oslabitev in rezervacij, pri čemer morata oba prikaza obsegati:
– opis oslabitev in rezervacij po vrstah sredstev iz bilance stanja in zunajbilančne evidence,
– stanje oslabitev in rezervacij na začetku poročevalskega obdobja,
– znesek povečanja v poročevalskem obdobju,
– znesek zmanjšanja v poročevalskem obdobju,
– stanje oslabitev in rezervacij na koncu poročevalskega obdobja.

BPD, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, mora za vsako kategorijo izpostavljenosti iz sklepa o standardiziranem pristopu razkriti naslednje informacije:
(a) firme imenovanih zunanjih bonitetnih institucij (v nadaljevanju: ECAI) ali izvoznih agencij (v nadaljevanju: ECA) in razloge za njihovo morebitno zamenjavo,
(b) navedbo ECAI ali ECA, katerih bonitetne ocene so uporabljene pri posamezni kategoriji izpostavljenosti,
(c) splošen opis procesa določanja uteži tveganja posameznim izpostavljenostim na podlagi razpoložljivih bonitetnih ocen dolžnika in njegovih finančnih instrumentov,
(d) navedba vzporeditve bonitetnih ocen posamezne imenovane ECAI ali ECA s stopnjo kreditne kvalitete iz sklepa o standardiziranem pristopu, če gre za vzporeditev, ki je Banka Slovenije javno ne objavlja,
(e) vrednosti izpostavljenosti brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj in vrednosti izpostavljenosti z upoštevanjem učinkov kreditnih zavarovanj, razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu in Sklepom o kreditnih zavarovanjih, in vrednosti odbitnih postavk od kapitala.

BPD, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop IRB, mora razkriti izpostavljenosti, razvrščene v posamezne bonitetne razrede, kot so opredeljeni v sklepu o pristopu IRB.

BPD, ki izračunava kapitalsko zahtevo za tržna tveganja, mora razkriti, kolikšen del kapitalske zahteve odpade na posamezno vrsto tveganja (znesek).

BPD, ki izračunava svoje kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga z uporabo notranjih modelov, mora razkriti za vsak zajeti portfelj naslednje informacije:
– značilnosti uporabljenih notranjih modelov,
– opis testiranja izjemnih situacij,
– opis uporabljenih metod za testiranje za nazaj in za potrditev točnosti in doslednosti notranjih modelov ter opis postopkov modeliranja.

V zvezi z operativnim tveganjem mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) pristop, ki ga uporablja za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje,
(b) opis metodologije naprednega pristopa, če ga BPD uporablja, vključno z opisom notranjih in zunanjih elementov, upoštevanih pri merjenju operativnega tveganja. V primeru kombinirane uporabe mora razkriti, kateri pristop uporablja za posamezno poslovno področje in/ali podružnico.

V zvezi z naložbami v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) glede namena naložb, vključno z odnosom do kapitalskih dobičkov in strateških razlogov, uporabljene računovodske tehnike in metode vrednotenja ter morebitne spremembe računovodskih usmeritev,
(b) knjigovodsko vrednost naložb, pošteno vrednost naložb in za vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi, primerjavo s tržno ceno, če se slednja bistveno razlikuje od poštene vrednosti,
(c) vrste, naravo in zneske izpostavljenosti iz naslova vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, če so dovolj razpršene, in drugih izpostavljenosti,
(d) kumulativno realizirane dobičke in izgube iz prodaj naložb v lastniške vrednostne papirje v poročevalskem obdobju,
(e) skupni znesek nerealiziranih dobičkov ali izgub in kateri koli od teh zneskov, ki ga BPD vključuje v temeljni ali dodatni kapital I.

V zvezi z obrestnim tveganjem iz postavk, ki niso vključene v trgovalno knjigo, mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) naravo obrestnega tveganja in ključne predpostavke (vključno s predpostavkami o predčasnih odplačilih kreditov in gibanju vpoglednih vlog) in merjenje pogostosti tveganja spremembe obrestne mere,
(b) vpliv na prihodke oziroma drugo mero vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere po pomembnejših valutah.

V zvezi z listinjenjem mora BPD razkriti naslednje informacije:
(a) cilje, ki jih želi BPD doseči z dejavnostjo listinjenja,
(b) vloge, ki jih BPD prevzema v procesu listinjenja,
(c) obseg aktivnosti BPD v posamezni vlogi iz točke (b) tega odstavka,
(d) pristope, ki jih uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti,
(e) povzetek računovodskih politik za listinjenje, ki vključuje informacije o:
– tem, ali se posli obravnavajo kot prodaje ali financiranja,
– pripoznavanju dobičkov pri prodaji,
(f) povzetek dejavnosti listinjenja v poročevalskem obdobju, vključno z zneskom listinjenih izpostavljenosti, razčlenjenih glede na vrsto izpostavljenosti, in pripoznanimi dobički ali izgubami iz prodaje, razčlenjenimi po vrstah izpostavljenosti.

BPD, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop IRB, mora razkriti naslednje informacije:
(a) o datumu izdaje dovoljenja za uporabo pristopa IRB in morebitnem postopnem uvajanju pristopa IRB,
(b) obrazložitev in pregled:
– strukture notranjih bonitetnih sistemov in primerjava notranjih bonitetnih ocen z zunanjimi,
– notranjih ocen parametrov tveganja, ki se ne uporabljajo samo za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu IRB, temveč tudi za druge namene,
– procesa za priznavanje kreditnih zavarovanj in upravljanja z njimi,
– mehanizmov upravljanja in nadzora notranjih bonitetnih sistemov, vključno z opisom njihove neodvisnosti, zanesljivosti in preverjanja njihove ustreznosti,
(c) opis notranjega bonitetnega procesa, ločeno po kategorijah izpostavljenosti,
(d) vrednosti izpostavljenosti za vsako od kategorij izpostavljenosti,
(e) za kategorije izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij, do podjetij in iz naslova lastniških instrumentov, razčlenjene na zadostno število bonitetnih razredov dolžnikov (vključno z bonitetnimi razredi neplačnikov), ki omogočajo razumno razlikovanje kreditnega tveganja,
(f) oslabitve oziroma rezervacije, oblikovane v poročevalskem obdobju, za vsako kategorijo izpostavljenosti in primerjavo s predhodnim poročevalskim obdobjem,
(g) opis dejavnikov, ki so vplivali na stopnjo izgube v poročevalskem obdobju,
(h) ocene BPD v primerjavi z dejanskimi rezultati skozi daljše obdobje. To mora vključevati najmanj informacijo o ocenah izgub glede na dejanske izgube v vsaki kategoriji izpostavljenosti skozi obdobje, ki je dovolj dolgo, da omogoča razumno oceno učinkovitosti notranjih bonitetnih procesov za vsako kategorijo izpostavljenosti.

BPD, ki uporablja kreditna zavarovanja, mora razkriti naslednje informacije:
(a) politike in procese za uporabo bilančnega pobota ter obseg uporabe te vrste zavarovanja,
(b) politike in procese za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in upravljanje z njim,
(c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih BPD sprejema,
(d) pomembnejše vrste dajalcev osebnih jamstev in nasprotnih strank v poslih s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter njihovo boniteto,
(e) informacije o koncentraciji tržnega ali kreditnega tveganja po tipih zavarovanj,
(f) BPD, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop ali pristop IRB, za vsako kategorijo izpostavljenosti skupno vrednost izpostavljenosti (po bilančnem pobotu, če se slednji uporablja), ki je zavarovana s premoženjem in to po uporabi prilagoditev za nestanovitnost,
(g) za vsako kategorijo izpostavljenosti skupno vrednost izpostavljenosti (po bilančnem pobotu, če se slednji uporablja), ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

BPD, ki izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po naprednem pristopu, mora opisati uporabo zavarovanj za namen zmanjševanja operativnega tveganja.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta sklep se prvič uporabi za razkritja informacij po stanju na dan 31. 12. 2008, razen v primeru iz 8. člena tega sklepa. Kadar se podatki razkrivajo prvič, ni treba vključevati podatkov za preteklo poslovno leto.