Na podlagi 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 24. 9. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice in za del območja urejanja BO 2/4 Smelt v Ljubljani (v nadaljevanju občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– načrt odstranitve objektov,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta.

Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev delov območij urejanja BS 2/5 Nove Stožice in BO 2/4 Smelt, določijo pogoji za odstranitev obstoječih objektov, gradnjo poslovnega in stanovanjskega objekta, ureditev utrjenih površin, zelenih površin in otroških igrišč ter gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

Sestavni deli občinskega lokacijskega načrta so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:

1.      Načrt namenske rabe prostora
1.1.    Izsek iz dolgoročnega plana                 M 1:5000
1.2.    Načrt členitve površin s prikazom
        površin, namenjenih javnemu dobru           M 1:2500
2.      Načrt ureditvenega območjaz načrtom
        parcelacije
2.1.    Geodetski načrt s prikazom ureditvenega
        območja občinskega lokacijskega načrta      M 1: 500
2.2.    Katastrski načrt s prikazom ureditvenega
        območja občinskega lokacijskega načrta      M 1:1000
2.3.    Načrt ureditvenega območja                   M 1:500
2.4.1.  Načrt vplivnega območja na geodetskem
        načrtu                                       M 1:500
2.4.2.  Načrt vplivnega območja na katastrskem
        načrtu                                      M 1:1000
2.5.1.  Načrt obodne parcelacije, parcelacije
        zemljišč in zakoličbe objektov na
        geodetskem načrtu                            M 1:500
2.5.2.  Načrt obodne parcelacije, parcelacije
        zemljišč in zakoličbe objektov na
        katastrskem načrtu                          M 1:1000
3.      Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
3.1.    Arhitektonsko zazidalna situacija –
        nivo pritličja in zunanja ureditev           M 1:500
3.2.    Arhitektonsko zazidalna situacija –
        tipična etaža in prerezi                     M 1:500
3.3.    Arhitektonsko zazidalna situacija –
        prikaz strehe                                M 1:500
3.4.    Arhitektonsko zazidalna situacija –
        nivo 1. kleti                                M 1:500
3.5.    Arhitektonsko zazidalna situacija –
        nivo 2., 3. in 4. kleti                      M 1:500
3.6.    Načrt odstranitve objektov                   M 1:500
3.7.    Prometno tehnična situacija, idejna
        višinska regulacija in načrt
        intervencijskih poti                         M 1:500
3.8.    Zbirni načrt komunalnih vodovin naprav      M 1:500.

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
1. povzetek za javnost,
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
3. obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
4. strokovne podlage,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. seznam upoštevanih aktov in predpisov,
7. Program opremljanja zemljišč za gradnjo za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice in za del območja urejanja BO 2/4 Smelt,
8. spis postopka in sprejemanja akta.

Občinski lokacijski načrt je izdelal City studio d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta CS 695, v juliju 2007.

Obseg
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega severozahodni del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice in jugozahodni del območja urejanja BO 2/4 Smelt. Omejujejo ga: os Dunajske ceste na zahodni strani, os Zupanove ulice na južni strani, dvorišče s stanovanjsko hišo Zupanova 5 na vzhodni strani ter hotel Domino na severni strani.
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega zemljišča s parc. št. 916, 917/1, 925, 926, 924/36 in dele zemljišč s parc. št. 1809/1, 917/3, 917/4, 924/37, vse k.o. Stožice, ter dele zemljišč s parc. št. 300, 827/1, 827/3, 827/6, vse k.o. Brinje I.
Površina ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je 4.356 m2.
Obseg ureditvenega območja je razviden iz grafičnega načrta št. 2.3. »Načrt ureditvenega območja«.
Meja
Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta se začne na severozahodnem vogalu, na osi Dunajske ceste, na zemljišču parc. št. 1809/1 in se nadaljuje preko zemljišč parc. št. 917/4 in 917/3, vse k.o. Stožice. Na vzhodnem robu zemljišča parc. št. 917/3 se meja zalomi proti jugu ter v jugovzhodnem vogalu zemljišča proti vzhodu, nato poteka po severnem robu zemljišč parc. št. 924/36 in 924/37, vse k.o. Stožice. Tu se meja zalomi in poteka proti jugu preko zemljišča parc. št. 924/37 in po vzhodnem robu zemljišča parc. št. 926, vse k.o. Stožice, do sredine Zupanove ulice. Tu spremeni smer proti zahodu in poteka po sredini zemljišča parc. št. 300, k.o. Brinje I., do sredine Dunajske ceste, preko zemljišč parc. št. 827/6, 827/3 in 827/1, vse k.o. Brinje I. Na sredini Dunajske ceste meja spremeni smer proti severu in se zaključi v izhodiščni točki.
Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Funkcionalne enote
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta se deli na sedem funkcionalnih enot:
F1 – površine za gradnjo poslovnega in stanovanjskega objekta;
F2 – površine, namenjene javnemu dobru, z dopustno gradnjo objekta pod nivojem terena;
F3 – površine, namenjene javnemu dobru – z začasnimi ureditvami ob Dunajski cesti;
F4 – površine, namenjene javnemu dobru – za ureditev otroškega igrišča;
F5 – površine, namenjene javnemu dobru – območje obstoječih ureditev;
C1 – cestni odsek, površine, namenjene javnemu dobru na Dunajski cesti;
C2 – cestni odsek, površine, namenjene javnemu dobru na Zupanovi ulici.
Meja območja občinskega lokacijskega načrta ter posamezne funkcionalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 2.5.1. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu« in št. 2.5.2. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.

Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so trajni, razen posegi v funkcionalni enoti F3, ki bo začasno, do rekonstrukcije in širitve Dunajske ceste, urejena kot parkovna površina.
Območje trajne in začasne ureditve je razvidno iz grafičnega načrta št. 2.3. »Načrt ureditvenega območja«.

Vplivno območje v času gradnje obsega zemljišča parc. št. 916, 917/1, 924/36, 925, 926, vse k.o. Stožice, dele zemljišč parc. št. 917/3, 917/4, 917/7, 924/7, 927/1, 924/37, 927/2 in 1809/1, vse k.o. Stožice, ter dela zemljišč parc. št. 300 in 827/6, obe k.o. Brinje I.
Vplivno območje v času obratovanja obsega zemljišča parc. št. 916, 917/1, 924/36, 925, 926, vse k.o. Stožice in del zemljišča parc. št. 924/37, k.o. Stožice.
V času obratovanja bodo vplivi novogradnje na varnost pred požarom, hrupom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi in na osončenje bivalnih prostorov obstoječih stanovanjskih objektov v normativnih okvirih.
Vplivno območje je razvidno iz grafičnih načrtov št. 2.4.1. »Načrt vplivnega območja na geodetskem načrtu« in št. 2.4.2. »Načrt vplivnega območja na katastrskem načrtu«.

Namembnost
Namembnost objektov v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta je pretežno poslovna. Dopustna je umestitev naslednjih dejavnosti:
– trgovina na drobno,
– gostinstvo,
– storitvene dejavnosti (finančne, turistične, osebne ipd.),
– poslovne dejavnosti,
– izobraževanje, kulturno-razvedrilne dejavnosti,
– bivanje,
– parkiranje.
Objekt ob Dunajski cesti (v nadaljevanju: objekt A) ima v pritličju javni in v etažah poslovni program. Objekt ob Zupanovi ulici (v nadaljevanju: objekt B) je stanovanjski. Servisni prostori ter parkiranje so urejeni v visokem pritličju objekta B in v kletnih etažah objektov A in B.
Zazidalna zasnova
V funkcionalni enoti F1 je predvidena gradnja dveh med seboj povezanih objektov A in B. Objekt A leži vzporedno z Dunajsko cesto, objekt B pa vzporedno z Zupanovo ulico. Objekt A je v območju dominanten, objekt B mu je prostorsko podrejen. Vhodi v objekt A so orientirani na Dunajsko cesto, vhodi v objekt B pa na Zupanovo ulico. Objekta sta v podzemnem delu povezana s skupnimi kletnimi etažami.
V funkcionalni enoti F2 je dopustna gradnja v celoti vkopane kletne etaže.
Zasnova zunanje ureditve
V funkcionalni enoti F1 se ob Zupanovi cesti uredi zelenica z drevoredom. Ostale zunanje površine se uredijo kot tlakovane funkcionalne površine objektov in kot peščeve površine. Zahodno od objekta A je dopustna postavitev sezonskih gostinskih vrtov. Vse površine so opremljene z elementi mikrourbane opreme. Mikorurbane ureditve površine severno od objekta A morajo onemogočati prevoz avtomobilom (količki). Obvezna je ozelenitev strehe objekta B, na kateri se uredi otroško igrišče.
V funkcionalni enoti F2 se zunanje površine uredijo kot javne peščeve površine z dopustno postavitvijo sezonskih gostinskih vrtov.
V funkcionalni enoti F3 se ob Dunajski cesti začasno uredi javno parkovno površino širine 14.0 m, merjeno od obstoječega vzhodnega roba pločnika, ter zasadi drevje. Kvalitetno drevje se ohrani. Parkovna površina se opremi z elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za smeti).
V funkcionalni enoti F4 se uredi javna parkovna površina z otroškim igriščem in opremi z elementi mikrourbane opreme.
V funkcionalni enoti F5 in C1 se ohranijo obstoječe ureditve.
V funkcionalni enoti C2 se uredi obcestna zelenica z drevoredom.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 3.1., 3.2. in 3.3. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev, – tipična etaža in prerezi, – prikaz strehe«.

V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta je dovoljena gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– sezonski gostinski vrt brez nadstreškov in nosilnih konstrukcij ob objektu A, pod pogojem, da je na zahodni in severni strani objekta zagotovljen javni prehod minimalne širine 2.0 m;
– urbana oprema, razen objektov za oglaševanje;
– vodnjak oziroma okrasni bazen;
– medsosedska ograja na vzhodni meji ureditvenega območja.

Pogoji za oblikovanje objektov
Oblikovna zasnova fasad objektov odraža njuno vsebinsko raznolikost. Členjenost stavbne strukture na dva različna oblikovna in vsebinska volumna je poudarjena z različnimi likovnimi elementi. Volumen poslovnega objekta A je zasnovan z vertikalnim poudarkom, volumen stanovanjskega objekta B pa s horizontalnim. Poudarki fasade objekta A se oblikujejo z vertikalnimi lamelami globine do 1.0 m, ki delujejo tudi kot sončna zaščita. Fasada objekta B odraža notranjo strukturo in vsebino objekta, horizontalni ritem poudarjajo lože na južni in vzhodni fasadi. Vzhodna fasada objekta B mora biti na nivoju visokega pritličja zaprta. Notranje fasade med obema objektoma so nevtralno oblikovane.
Streha objekta A je ravna ali pod blagim naklonom, streha objekta B je ravna. Ograjeni sta s stekleno, transparentno ograjo.
Medsosedska ograja na vzhodni strani objekta B je visoka do 1.8 m in zazelenjena. Varovalna ograja parkirne ploščadi na nivoju visokega pritličja objekta B je polna stena in oblikovno usklajena s fasado objekta.
Oblikovni princip, izbor materialov in barv mikrourbane opreme v območju občinskega lokacijskega načrta mora biti usklajen.
Pogoji za oblikovanje zunanjih površin
Funkcionalne površine objektov in javne peš površine so tlakovane.
Oblikovni princip ureditev površin v območju občinskega lokacijskega načrta mora biti usklajen.

Tlorisni gabariti:
Tlorisna zasnova objektov A in B je nepravilne oblike, smeri fasad niso ortogonalne. Maksimalne dimenzije posameznih etaž objektov so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1, 3.2, 3.3, 3.4 in 3.5 »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev, – tipična etaža in prerezi, – prikaz strehe, – nivo 1. kleti, nivo 2., 3. in 4. kleti«.
Višinski gabariti:
Objekt A: 4K + P + 9 N, maksimalna višina objekta je 30.0 m.
Objekt B: 4K + P + 4, 4K + VP + 4N, maksimalna višina objekta je 16.0 m.
Višina objekta je višina strehe najvišje etaže. Nad višino objekta je dovoljena le izvedba tehničnih naprav.
Podzemni del obsega 4 etaže pod terenom. Minimalna svetla višina prve kletne etaže je 3.5 m, minimalna svetla višina ostalih kletnih etaž je 2.3 m.
Višinske kote terena in vhodov:
Ploščad ob Dunajski cesti in vhodi v objekt A se izvedejo skladno z višinsko regulacijo Dunajske ceste, na kotah terena 303.05 do 303.40 m.n.v. Kota pritličja objekta A je na 303.35 m.n.v.
Površine ob Zupanovi ulici in vhod v objekt B se izvedejo skladno z višinsko regulacijo Zupanove ulice na koti terena od 302.70 do 303.05 m.n.v. Kota pritličja objekta B je na 303.35 m.n.v, kota visokega pritličja objekta B je na 304.55 m.n.v.
Višinske kote terena in vhodov so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti«.
Kapacitete objektov:

Maksimalna bruto tlorisna površina nad
nivojem terena:                                      9.050 m2
Bruto tlorisna površina stanovanjskih
prostorov:                                           2.190 m2
Bruto tlorisna površina poslovnih prostorov:         6.300 m2
Bruto tlorisna površina prostorov z javnim
programom:                                             560 m2
Bruto tlorisna površina prostorov namenjenih
parkiranju nad terenom:                                590 m2
Bruto tlorisna površina pod nivojem terena:
                                                     7.400 m2
Maksimalno število stanovanjskih enot:                     25
Predvideni faktor izrabe gradbene parcele               4.68.
(FSI):

V maksimalni bruto tlorisni površini nad nivojem terena ter v izračunu faktorja izrabe gradbene parcele (FSI) ni upoštevan del kletne etaže, ki ni vkopan.

Odstranijo se vsi objekti, zgrajeni na zemljiščih parc. št. 916 in 925, obe k.o. Stožice, ter transformatorska postaja, postavljena na zemljišču s parc. št. 924/37, k.o. Stožice.
Odstranitev vseh navedenih objektov je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekta A in B.
Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 3.6. »Načrt odstranitve objektov«.

Splošni pogoji
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem.
Minimalni notranji radij uvoza z Zupanove ulice preko poglobljenih robnikov je 8,0 m.
Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori ter ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Motorni promet
Dovoz do objektov A in B, parkirišč ter dostava do objektov A in B je preko skupnega polnega priključka z Zupanove ulice.
Mirujoči promet
Površine za mirujoči promet so predvidene v štirih kletnih etažah objektov A in B, na nivoju terena južno od objektov A in B ter v visokem pritličju objekta B. Uvozna klančina v kletne etaže objektov A in B je skupna.
Za potrebe novogradnje ali spremembe namembnosti objekta je treba zagotoviti parkirna mesta, skladno z naslednjimi normativi:
– 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto;
– 1 parkirno mesto na 30 m2 neto poslovne, prodajne ali storitvene površine, in 10% za obiskovalce;
– 1 parkirno mesto na 5 sedežev v površinah za izobraževanje ter kulturo;
– 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu in na 1m točilnega pulta.
Kolesarski in peš promet
Po Zupanovi ulici poteka kolesarski promet po vozišču, peš promet pa po obojestranskem pločniku. Ob Dunajski cesti je urejen dvostranski pločnik in dvostranska kolesarska steza. Zahodno in severno od objekta A so urejene peščeve površine.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti«.

Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih prometnih in intervencijskih površinah tako, da je omogočeno njihovo nemoteno vzdrževanje. Zagotoviti je treba zadostne odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov;
– če potek sekundarnih in primarnih vodov v javnih površinah ni možen, mora njihovo izvedbo in vzdrževanje omogočiti lastnik zemljišča, po katerem potekajo vodi, upravljavec posameznega voda pa mora v ta namen pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno ureditev;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.8. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Strešne padavinske vode bodo ponikane, vse padavinske vode z utrjenih površin bodo odvajane preko lovilcev olj v ponikovalnico. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnega območja povoznih površin, izven vplivnega območja temeljev in izven objekta.
Odpadne vode iz garaž morajo biti speljane preko črpališča v lovilce olj in od tu v kanal fekalne kanalizacije dimenzije DN 300, ki poteka po Zupanovi ulici. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
Fekalna kanalizacija iz objektov bo speljana neposredno (gravitacijsko) v kanal fekalne kanalizacije dimenzije DN 300, ki poteka po Zupanovi ulici.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba pridobiti soglasje izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Pred pričetkom del je treba izvesti geodetski posnetek trase in globine obstoječe kanalizacije.
Vodovodno omrežje
Objekta A in B se priključita na obstoječe javno vodovodno omrežje – vodovod NL DN 200, ki poteka severno od predvidenih objektov.
Projektna dokumentacija za priključek objektov mora biti izdelana v skladu s projektnimi pogoji št. VO2042274RA 3300CS-//4, Vodovod in javna kanalizacija d.o.o., z dne 26. 1. 2005.
V času gradnje je treba obstoječe vodovode varovati. Vsa povzročena škoda na javnem vodovodu v času gradnje bremeni investitorja.
Vročevodno omrežje
Objekta A in B je treba priključiti na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodni sistem za potrebe ogrevanja, prezračevanja in za pripravo sanitarne vode. Za njuno priključitev je treba zgraditi priključni vročevod DN150, dolžine cca. 270 m. Navezava na glavni vročevod DN 200 je predvidena na severni strani objekta Palmejeva 26. Za objekt A in B je predvidena postavitev dveh ločenih toplotnih podpostaj.
Vročevodno omrežje lahko služi tudi za potrebe hlajenja. V tem primeru je treba ustrezno prilagoditi dimenzijo priključnega vročevoda ter postaviti ločeni podpostaji za potrebe hlajenja.
Plinovodno omrežje
Objekta A in B ne bosta priključena na plinovodno omrežje.
Elektroenergetsko omrežje
Pred odstranitvijo obstoječih objektov bo treba odklopiti obstoječi priključni kabel, postaviti prostostoječo kabelsko omarico in izvesti ustrezno kabelsko prevezavo.
Pri izdelavi opornega zidu za gradbeno jamo bo treba zaščititi kabelsko kanalizacijo priključnega 10 kV kabla in večje število 1 kV kablov.
Obstoječa transformatorska postaja TP 85 Palmejeva se odstrani.
Nova transformatorska postaja za potrebe objektov A in B ter za nadomestitev obstoječe postaje TP 85 Palmejeva je predvidena v klet objekta A in bo imela dva transformatorja: transformator 1 x 1000 kVA za potrebe objektov A in B ter transformator 1× 1000 kVA za potrebe nadomestitve.
Priključni 10 kV kabel bo položen v kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija bo potekala od Dunajske ceste (od kabelskega jaška k.j.A) do objekta (do kabelskega jaška k.j.B), nato pa pod stropom prve kleti do kabelskega jaška k.j.D ter od jaška k.j.D do obstoječega kabelskega jaška. Od kabelskega jaška k.j.A, ki bo v pločniku ob Dunajski cesti, do kabelskega jaška k.j.D je treba zgraditi 12 cevno kabelsko kanalizacijo, od kabelskega jaška k.j.D, do obstoječega kabelskega jaška pa 8 cevno kabelsko kanalizacijo. Cevi kabelske kanalizacije bodo potekale pod stropom prve kleti objektov A in B.
Za priključitev novih porabnikov v 10 kV omrežje je treba obstoječe omrežje preoblikovati tako, da bosta nastali dve 10 kV kabelski zanki.
Prva zanka: RTP Bežigrad (35) – TP 866 Hotel Dunajska 154 – nova TP – TP PSO ob WTC Dunajska – TP Dunajski vogal Kadilnikova – TP 78 Brinje – TP 832 Avtocommerce Baragova 5 – TP 517 AMD Dunajska 128 – TP 396 Avtoobnova Dunajska 122 – TP 332 Kardeljeva ploščad 5 (nadomestna) – TP 750 Kardeljeva ploščad 17 – TP BI 3/2 severni del – RTP Bežigrad (30).
Druga zanka: RTP Bežigrad (8) – TP 128 WTC Dunajska 156 – TP 521 Dunajska 190 – TP 18 Dunajska 204 – TP 203 Tesovnikova ul. – TP 143 Stara Ježica – TP 529 Camp Ježica – TP 620 Bratovževa pl. 2 – TP 917 TUŠ Dunajska 211 – TP 835 Baragova Študentski domovi – TP 735 Puhova 7 – TP 186 Dunajska 106 – TP 829 Mednarodni center Kardeljeva ploščad 1 – TP 346 Strokovne šole Ptujska 6 – RTP Center (28).
Odmiki predvidenega objekta z elektroenergetskimi vodi in napravami morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Priklop objektov A in B bo mogoč po izgradnji nove transformatorske postaje in položitvi SN kabla XHE 49 3x1x240 mm2 od nove TP do RTP Bežigrad 110/10/20 kV.
Za elektrifikacijo območja in preureditev obstoječih elektroenergetskih naprav bo treba, na osnovi idejne rešitve, »Elektrifikacija objekta –Poslovno stanovanjski objekt ob WTC na Dunajski cesti v Ljubljani«, št. elaborata 15/05, junij 2005, izdelovalec Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto – Kotnikova 9, izdelati projektno dokumentacijo.
Vsa dela na obstoječi elektroenergetski infrastrukturi, potrebna zaradi novogradenj, v celoti bremenijo investitorja.
Telekomunikacijsko omrežje
Pred pričetkom odstranitve objektov je treba odstraniti obstoječe telekomunikacijsko omrežje, na katero sta priključena objekta Dunajska 152 in Zupanova 3.
Za priključitev objektov A in B je treba od obstoječega kabelskega jaška št. 23 b na Zupanovi ulici izvesti novo kabelsko kanalizacijo, ki preko pomožnega kabelskega jaška, neposredno pred objektom, preide na kabelske police podzemnega dela objekta.
Na fasadi objektov A in B se vgradita dve ločeni kabelski omari.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava poteka ob Dunajski cesti in Zupanovi ulici ter se ohrani. V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta je predvidena razsvetljava v sklopu interne razsvetljave objektov.

Splošno
V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.
Varstvo vode in podtalnice
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta se nahaja v vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja, v ožjem – II. B varstvenem pasu. Vsi posegi se morajo izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne bo posegalo v podzemno vodo, zmanjšala prostornina vodonosnika ali presekal tok podzemne vode. Očiščena odpadna padavinska voda z utrjenih površin se lahko ponika, vendar mora biti dno ponikovalnice vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode, glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla;
– za delavce na gradbišču je treba postaviti kemična stranišča ali jim omogočiti uporabo sanitarij v obstoječih objektih. V primeru postavitve kemičnih stranišč je treba poskrbeti za njihovo praznjenje preko pooblaščenega podjetja;
– izkopi so dovoljeni do globine 2.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode, glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih;
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo vodi škodljive snovi, ni dovoljena;
– gradnja tesnilnih zaves (razen za zaščito vodnega vira) in vrtanje z izplako nista dovoljena;
– injektiranje je dovoljeno le, če gre za stabilizacijo nestabilnega terena.
Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta mora biti naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov. Odvodi morajo biti čim bolj oddaljeni od stanovanj. Zajem svežega zraka mora biti na severni ali severovzhodni strani objektov A in B.
Varstvo pred hrupom
V ureditvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 55 dBA ponoči in 65 dBA podnevi. Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih, s tehnično gradbenimi ukrepi, z boljšo zvočno izolacijo fasad in fasadnih odprtin.
Osončenje
Zagotoviti je treba osončenje bivalnih prostorov obstoječih in predvidenih stanovanjskih objektov: najmanj eno uro v času zimskega solsticija, najmanj 3 ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija in najmanj 5 ur v času poletnega solsticija.
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času odstranitve objektov, gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.
Zbirna mesta za komunalne odpadke objektov A in B so predvidena v pritličju ali v prvi kleti objekta. Biti morajo prezračevana, opremljena z električno razsvetljavo, vodo in s posebnim odtokom v kanalizacijo, ki mora biti opremljen z lovilcem olj.
Odjemna mesta za komunalne odpadke objektov A in B ter objektov Zupanova 5 ter 7 so v pritličju objekta A. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila.
Zbirna in odjemna mesta za odpadke so razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. in 3.4. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev, – Nivo 1. kleti«.

Splošne določbe
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in k projektnim rešitvam pridobiti soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. Med intervencijskimi potmi in objekti so v minimalni razdalji 8.0 m dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi. Višina dreves ne same presegati 6.0 m. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3.0 m, z razširitvijo najmanj 2.0 m na mestih za delovanje intervencijskih vozil. Predviden odmik intervencijskih poti od objektov je od 3.0 m do 9.0 m. Najmanjši radij obračanja interventnih vozil je 10.5 m.
Intervencijske poti so predvidene po Zupanovi ulici in po javni površini ob Dunajski cesti.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov v skladu s študijo požarne varnosti.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.7. in 3.8. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti, Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so predvidene naslednje parcele:
F1 – gradbena parcela objektov A in B, površine 1.931 m2,
F2 – površina, namenjena javnemu dobru, 239 m2,
F3 – površina, namenjena javnemu dobru, 741 m2,
F4 – površina, namenjena javnemu dobru, 175 m2,
F5 – površina, namenjena javnemu dobru, 204 m2,
C1 – površina, namenjena javnemu dobru, 657 m2,
C2 – površina, namenjena javnemu dobru, 399 m2.
Parcelacija in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnega načrta št. 2.5.1. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu« in št. 2.5.2. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.

V ureditvenem območju so površine, namenjene javnemu dobru:
– del zemljišč parc. št. 916, 917/1, obe k.o. Stožice (funkcionalni enoti F 2 in F3),
– zemljišči parc št. 924/36 in del zemljišča parc. št. 924/37, obe k.o. Stožice (funkcionalna enota F4),
– del zemljišč parc. št. 917/3 in 917/4, obe k.o. Stožice (funkcionalna enota F 5),
– del zemljišča parc. št. 1809/1 k.o. Stožice in deli zemljišč parc. št. 300, 827/1, 827/3, 827/6, vse k.o. Brinje I (cestni odsek C1),
– del zemljišča parc. št. 300, k.o. Brinje (cestni odsek C2).
Na delu zemljišča parc. št. 917/1, k.o. Stožice, je treba zagotoviti služnost javne rabe (del funkcionalne enote F1, za ureditev javne peš povezave med Dunajsko cesto in Palmejevo ulico, minimalne širine 2.0 m).
Površine, namenjene javnemu dobru in površina služnosti javne rabe so razvidne iz grafičnega načrta št. 2.5.1. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu« in št. 2.5.2. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.

Načrtovana gradnja objektov, trajne in začasne ureditve zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno – energetske infrastrukture se izvedejo v eni etapi.

Za zagotavljanje prometne varnosti in kakovosti bivalnih pogojev ter okolja med gradnjo ter po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Ob gradnji poškodovane infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene dovoljene ravni hrupa;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja objektov v vplivnem območju. Pred pričetkom gradnje je treba opraviti evidentiranje gradbeno tehničnega stanja objekta Zupanova 5;
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastalih zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
– tehnologija gradnje kleti mora zagotoviti varnost vseh obstoječih objektov in naprav.

Investitor načrtovane prostorske ureditve in Mestna občina Ljubljana skleneta urbanistično pogodbo, kjer določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor bo v skladu s programom opremljanja opremil zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jo predal v last in posest Mestni občini Ljubljana. V območju občinskega lokacijskega načrta bo investitor na svoj račun, skladno z urbanistično pogodbo, odstranil vse objekte, ki so predvideni za odstranitev, in izvedel predvidene ureditve javnih površin ter jih predal v last in posest Mestni občini Ljubljana.

Splošno
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je »Program opremljanja zemljišč za gradnjo za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice in za del območja urejanja BO 2/4 Smelt«, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom maj 2007, številka projekta 5962.
Podlage za odmero komunalnega prispevka so:
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne infrastrukture lokalnega pomena so 1.171.936,68 EUR brez DDV;
– obračunsko območje investicije v gradnjo komunalne infrastrukture je enako funkcionalni enoti F1;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno infrastrukturo so vsa obračunska območja z oznako »2«. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno infrastrukturo so vsa obračunska območja z oznako »MOL mesto«. Obračunska območja z oznako »2« in »MOL mesto« so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno infrastrukturo: »Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov« (LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005), ki so na vpogled na oddelku Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnem za gospodarjenje z zemljišči;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti je 1,5, razen za kleti in za prostore, namenjene parkiranju nad terenom, za katere je določen faktor dejavnosti 0,5, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– skupni obračunski stroški so 1.579.805,85 EUR brez DDV.
Izračun komunalnega prispevka
Komunalni prispevek za objekte na ureditvenem območju OLN je 1.579.805,85 EUR brez DDV.

Kapacitete
Povečanje bruto etažnih površin objektov A in B ni dovoljeno.
Spremembe namembnosti
Namembnost objekta B se lahko spremeni v izključno poslovni objekt brez stanovanj in javnega programa. Sprememba namembnosti objekta A ali njegovega dela v stanovanja ni dovoljena.
Horizontalni gabariti objektov
Tlorisni gabariti objektov A in B lahko odstopajo le navzdol, pod pogojem, da se gradbena linija objekta A ohrani.
Višinski gabariti objektov
Prekoračitev določenih maksimalnih višinskih gabaritov ni dovoljena.
Dopustna je gradnja več kletnih etaž ali večja globina kleti, skladno z geotehničnimi pogoji gradnje in z upoštevanjem veljavnih predpisov za zaščito podtalnice.
Višinska regulacija terena
Odstopanja so lahko do ± 0.30 m.
Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/00), ki veljajo za ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta.

Po izvedbi z občinskim lokacijskim načrtom predvidene prostorske ureditve so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela, spremembe namembnosti, skladno z določbami 9. in 24. člena tega odloka ter postavitve enostavnih objektov, skladno z določbami 10. člena tega odloka.

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– oddelku Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnem za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – izpostava Ljubljana Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri oddelku Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnem za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.